351. Degradirana gozdna tla in vegetacijaJože Sušin, 1979, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3058; Prenosov: 642
 Celotno besedilo (1,93 MB) |
352. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo : strokovni seminar : program in prispevki : nadaljevanje IV. delavnice Javne gozdarske službe, Kostanjevica na Krki, 11. oktober 20012001, ni določena Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, zakonodaja, reprodukcijski material, seme, semenski sestoji, sadike, Slovenija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4187; Prenosov: 854
Celotno besedilo (3,45 MB) |
353. Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodovEdvard Rebula, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortiment, hlod, smreka, jelka, vrednotenje, merilo kakovosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4154; Prenosov: 1790
Celotno besedilo (2,01 MB) |
354. |
355. |
356. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v SlovenijiDarij Krajčič, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava obseg in trende bioloških vlaganj v slovenske gozdove od leta 1970. Zaradi spreminjanja površine gozdov in primerljivostjo s tujino izračunava intenziteto vlaganj v površini gojitvenih del na celotno površino gozdov. Pri tem ugotavlja padec vlaganj v zadnjem obdobju in predlaga rešitve za nastale razmere. Objektivna primerjava s tujino je zaradi različnega stanja gozda, različnih kategorij gozdnogojitvenih del, tradicije, ekonomske moči dežele idr. težavna.
Ključne besede: biološka vlaganja, subvencija, intenziteta vlaganj, gozdarstvo, gozdarska politika, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4283; Prenosov: 1802
Celotno besedilo (683,14 KB) |
357. Ocena življenjskega kroga proizvodov v gozdarstvuBoštjan Košir, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podajamo opis in strukturo metode ocene življenjskega kroga proizvodov s poudarkom na gozdarstvu. Nekaj primerov, vzetih iz tujih študij prikazuje temeljne dileme in pomanjkljivosti pri uporabi metode v gozdarstvu. Opredeljujemo problem dokazovanja ekološke primernosti in opisujemo razlike med certificiranjem v gozdarstvu ter označevanjem ekološke primernosti proizvoda (eco-labelling). Nakazujemo pomen standardov serije ISO 14000.
Ključne besede: gozdni proizvod, življenski krog, ocena, certificiranje, gozdarstvo, ekološka primernost, označevanje primernosti, standard, ISO 14000, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4096; Prenosov: 1819
Celotno besedilo (1,32 MB) |
358. |
359. Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijoBoštjan Anko, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4673; Prenosov: 1876
Celotno besedilo (634,20 KB) |
360. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (1,19 MB) |
