61. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4572; Prenosov: 1940
 Celotno besedilo (462,90 KB) |
62. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3166; Prenosov: 1188
Celotno besedilo (46,37 MB) |
63. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification)Franc Ferlin, Mitja Piškur, Darij Krajčič, Matjaž Čater, Marko Kovač, Robert Mavsar, Niko Torelli, 2002, strokovna monografija Ključne besede: certificiranje gozdov, gospodarjenje z gozdovi, gozdarska politika, mednarodna politika, standardi kakovosti, Evropska unija, trajnostno gospodarjenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3107; Prenosov: 821
Celotno besedilo (4,23 MB) |
64. Presoja koncepta zgodnjih redčenj z vidika porabe energije in poškodb sestojevBoštjan Košir, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: pridobivanje lesa, redčenje, nega gozda, poškodba drevja, poškodba sestoja, smreka, poraba goriva, sečnja, spravilo lesa, prevoz lesa, strošek, kalkulacija, model, gospodarjenje z gozdom
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4383; Prenosov: 1832
Celotno besedilo (889,57 KB) |
65. Razmerje med potencialom in donosi v slovenskih gozdovihDarij Krajčič, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozd ima ekonomsko in socialno vlogo. Ekonomska vloga je pridržana predvsem lastniku gozda, ki jo v naših družbenih razmerah realizira zlasti s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Posek lesa se je v zadnjem obdobju bistveno znižal, temu trendu so sledila tudi vlaganja v gozdove. Delež poseka v prirastku je leta 1998 znašal komaj 40%, z gojitvenimi ukrepi usmerjamo okoli 25% prirastka. Usmerjanje razvoja gozdov je glede na lastništvo popolnoma različno. V zasebnih gozdovih se prirastek akumulira zlasti v najtanjšem debelinskem razredu. Povečanje poseka bolj kot proporcionalno poveča čisti donos iz gozda. Pri 30% zvišanju poseka, se čisti donos poveča za 65%. Višina poseka vpliva tudi na zaposlitev, zlasti na lokalni ravni. Gozdni delavec poleg pokrivanja svojih potreb prispeva v družbeno blagajno okoli 980.000 SIT letno. Nizka intenziteta gospodarjenja z gozdovi ni skladna z vseevropskim procesom o varovanju gozdov v Evropi in ne zdrži holistične in energetske presoje.
Ključne besede: gozd, bruto donos, čisti donos, vlaganje v gozd, kalkulacija donosnosti, gospodarjenje z gozdom, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4639; Prenosov: 1859
Celotno besedilo (785,39 KB) |
66. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanjuAndrej Bončina, 2000, strokovni članek Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4522; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (1,42 MB) |
67. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdovJurij Diaci, 2000, strokovni članek Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4416; Prenosov: 1911
Celotno besedilo (942,76 KB) |
68. Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi2009, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, urejanje gozdov, gospodarjenje z gozdom, sonaravno gospodarjenje, trajnostno gospodarjenje, raba lesa, les, Slovenija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3956; Prenosov: 942
Celotno besedilo (755,49 KB) |
69. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji : toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti državeIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Mitja Zupančič, 2014, strokovna monografija Ključne besede: listnati gozdovi, sintaksonomija, fitogeografija, gozdna rastišča, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, varstvo narave, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4314; Prenosov: 925
Celotno besedilo (10,55 MB) |
70. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4326; Prenosov: 913
Celotno besedilo (3,87 MB) |
