1. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2024, drugo učno gradivo Ključne besede: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 459; Prenosov: 0 |
2. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 841; Prenosov: 224 Celotno besedilo (819,82 KB) |
3. Delavnica projekta LIFE SySTEMiC za lovce, lovske načrtovalce in raziskovalce v dinarsko jelovo-bukovih gozdovih, Mašun in Leskova dolina, 12. in 13. 10. 2023 : poročiloBoris Rantaša, Kristina Sever, Andrej Breznikar, Tjaša Baloh, Natalija Dovč, Evgen Ostanek, Peter Krma, Anton Smrekar, Matija Stergar, Miha Marenče, Hojka Kraigher, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: gozdovi, genetska pestrost, nega gozda, obnova gozda, upravljanje s prostoživečimi živalmi, objedanje, gozdno mladje, ujme, podnebne spremembe Objavljeno v DiRROS: 08.11.2023; Ogledov: 664; Prenosov: 210 Celotno besedilo (4,34 MB) |
4. Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metodMarjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji. Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 4340; Prenosov: 845 Celotno besedilo (512,44 KB) |
5. Trendi v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SlovenijiMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, drugi znanstveni članki Povzetek: Ob pričakovani večji pogostnosti in obsegu ujm sta nas žled februarja 2014 in namnožitev lubadarjev 2015 in 2016 opomnila na problematičnost preskrbe s semenom in sadikami. Pregledali smo obseg obnove s setvijo in sajenjem v zadnjih dvajsetih letih ter načrtovano porabo sadik in zaloge sadik v slovenskih drevesnicah. V Sloveniji se obseg obnove gozdov s sajenjem in setvijo zmanjšuje kljub vse večjim potrebam po obnovi gozdov po sanitarnih sečnjah; gozdno drevesničarstvo in semenarstvo razvojno zastaja. Trenutno v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti zadostnih količin semena in sadik vseh ciljnih drevesnih vrst za potrebe sanacij v slovenskih gozdovih. Ključne besede: obnova gozdov, sadike, genetska pestrost, prilagodljivost, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4879; Prenosov: 1074 Celotno besedilo (1,13 MB) |