1. Znanje, ki pušča sled : petinsedemdeset let Zavoda za gradbeništvo Slovenije : 1949-20242024, strokovna monografija Ključne besede: raziskave, laboratoriji, grajeno okolje, digitalizacija, gradnja, materiali, les, potresno inženirstvo, stavbe, trajnostna gradnja, bivanje, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2025; Ogledov: 168; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (15,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. 25 let revije Natura SloveniaeRok Kostanjšek, Nataša Mori, Matjaž Bedjanič, Maarten De Groot, Nina Šajna, Jernej Polajnar, Maja Zagmajster, 2023, drugi znanstveni članki Povzetek: Prispevek predstavi zgodovino in razvoj revije Natura Sloveniaev 25 letih izhajanja, od 1999 do 2023. Izpostavljeni so začetki revije, ozadje in namen revije ter kratka analiza števila prispevkov, avtorjev in taksonomskih skupin, ki jih prispevki naslavljajo, vključno s pregledom odmevnosti izbranih prispevkov. V 25-letih je bilo v reviji objavljenih 286 prispevkov, ki jih je pripravilo 320avtorjev. Prispevki se osredotočajo na območje Slovenije in največkrat predstavljajo razširjenost vrst, objavljeni pa so tudi zapisi za druga območja iz osrednje in jugovzhodne Evrope, ki obravnavajo širše tematike povezane z ekologijo in naravovarstvom. Visoko citiranost in znanstveno odmevnost dosegajo zlasti prispevki, ki predstavljajo nacionalne sezname vrst ali poročajo o novih ali prvih opažanjih vrst v državi. Velika večina prispevkov je osredotočena na posamezne taksone, najpogosteje žuželke z redovoma metuljev in kačjih pastirjev. V 25. letu izhajanja prehaja revija v so-izdajanju Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo v okvir Založbe Univerze v Ljubljani in prične uporabljati nov portal za oddajo in obravnavo rokopisov. V tem letu tudi prvič izide tretja, tematska številka revije. Po četrt stoletja rednega izhajanja zaseda Natura Sloveniae pomembno mesto v slovenski znanstveni periodiki s področja biologije in nadaljuje svoje poslanstvo objavljanja izvirnih znanstvenih prispevkov s področja favnističnih, florističnih, biogeografskih, biodiverzitetnih in ekoloških raziskav v osrednji in jugovzhodni Evropi, ter vzpodbujanja mladih piscev k objavi svojih terenskih opažanj.
Ključne besede: Slovenija, floristika, favnistika, biodiverziteta, ekologija, naravovarstvo, terenska biologija, izvirni znanstveni prispevki
Objavljeno v DiRROS: 04.03.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 99
Celotno besedilo (918,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1153; Prenosov: 658
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1050; Prenosov: 866
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja : končno poročiloMateja Germ, Urška Kuhar, Alenka Gaberščik, Tina Eleršek, Gorazd Urbanič, Gorazd Kosi, Majda Ivanušič, Dušan Fortuna, Mojca Hrovat, Maja Pavlin Urbanič, Barbara Debeljak, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Vodna telesa, kot sta Tivolski ribnik in Koseški bajer, so pomembni elementi mest. Kot antropogeni tvorbi sta pomembna tako z vidika naravne kot tudi kulturne dediščine. Raziskave so pokazale, da predstavljajo ribniki v spremenjeni krajini, kjer so vodotoki večinoma regulirani in naravni obrežni pasovi okrnjeni ali celo odstranjeni, habitate in zatočišča za različne ptice in žuželke. To je posebej pomembno v mestih, kjer je biotska pestrost zaradi človekovih posegov močno zmanjšana. Z vidika ekosistemskih storitev imajo ribniki pomembno socialno vlogo, saj njihova okolica predstavlja mesto za sprostitev, sama vodna telesa pa lahko služijo tudi v izobraževalne namene. Njihova vloga je tudi podporna, saj uravnavajo okoljske razmere (blažijo temperaturna nihanja in povečujejo vlažnost zraka) na območju. Zaradi intezivnih bioloških procesov se različne snovi, ki prihajajo v ribnike s spiranjem in pritoki, tam razgradijo ali spremenijo. Vse vloge pa so povezane z celovitostjo življenjske združbe in uravnoteženostjo procesov v ribnikih, saj je znano, da je lahko ekološki potencial siromašnih evtrofnih sistemov močno zmanjšan.
Za oceno učinkov v letu 2011 izvedene sanacije ribnika Tivoli ter ovrednotenje stanja Koseškega bajerja smo v letih 2012 in 2013 v skladu s projektno nalogo Preiskave kakovosti vode ribnika Tivoli in Koseškega bajerja opravili preiskave obeh ribnikov. Izvedli smo vzorčenje fitoplanktona, bentoških nevretenčarjev, fitobentosa in makrofitov ter opravili meritve in vzorčenje vode za fizikalno-kemijske analize. V končnem poročilu so zbrani rezultati analiz, ocenjeno je stanje obeh vodnih teles ter predlagani ukrepi za izboljšanje stanja. Ker metodologija za izdelavo ocene ekološkega potenciala še ni pripravljena, smo vodni telesi uvrstili v trofične kategorije. Izjema je le vrednotenje na osnovi bentoških nevretenčarjev.
Ključne besede: ekologija sladkih voda
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 439; Prenosov: 1117
Celotno besedilo (3,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Načrt upravljanja s populacijami ptic na območju zadrževalnika Medvedce : končno poročiloDejan Bordjan, Luka Božič, Tomaž Jančar, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Mokrišča so vrstno bogat in pomemben del okolja. Zadržujejo in čistijo vodo, vlažijo ozračje in so pomemben vir hrane za ljudi. Mokrišča so tudi eno izmed tistih okolij, ki so v preteklosti bila najbolj na udaru in so v veliki meri izginila ali pa so močno spremenjena. Tako je bilo močno spremenjenih ali uničenih več kot 75% mokrišč ob Jadranski obali (ŠTUMBERGER & SACKL 2010), 50% v Severni Ameriki (MITSCH & GOSSELINK 2007). Lokalno je bila izguba mokrišč še večja (PETKOV 2003). Veliko pove tudi podatek, da od 177 najdaljših rek na svetu jih je deset let nazaj samo 21 neovirano priteklo od izvira do izliva. V Sloveniji stanje ni nič boljše. Mokrišče je močno povezano z okolišnjimi okolji in sprememba mokrišča vodi tudi v pogosto negativne spremembe teh okolij.
Ključne besede: ptiči, naravovarstvo, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 1144
Celotno besedilo (4,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 474; Prenosov: 751
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereus, Osmoderma eremita, Cucujus cinnaberinusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, Irena Bertoncelj, Dejan Bordjan, 2014, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 508; Prenosov: 500
Celotno besedilo (4,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 515; Prenosov: 640
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Rezultati popisa izbranih vrst hroščev v letu 2015 za namene monitoringa stanja območij Natura 2000 : Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina, Morimus funereusAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2015. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli. Pričujoča naloga je poročilo o odkupu podatkov populacijski monitoring za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) za leto 2015 ter distribucijski monitoring za rogača (Lucanus cervus) za leto 2015. Za vrsto močvirski krešič smo izračunali populacijski trend in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča.
Ključne besede: hrošči, monitoring, ekologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 478; Prenosov: 716
Celotno besedilo (1,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
