Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (drevesa) .

1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)
Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Ključne besede: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (285,00 KB)

3.
Bohinjska kraljica - najdebelejša znana smreka v Sloveniji
Lucija Odar, 2022, poljudni članek

Ključne besede: velika drevesa, najdebelejša smreka, Slovenija, Bohinj
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (392,80 KB)

4.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Zorka Stolič, Franc Batič, Polona Kalan, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 341; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (565,85 KB)

5.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 1565; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (840,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovih
Urša Vilhar, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: fenologija, urbani gozdovi, monitoring, drevnine, drevesa, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Zdravstveno stanje gozda : stanje krošenj in poškodb drevja
Saša Vochl, Mitja Skudnik, Špela Planinšek, 2018, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: gozdovi, poškodbe, krošnja, varstvo gozdov, drevesa
Objavljeno v DiRROS: 19.01.2021; Ogledov: 575; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Odziv urbanega drevja na podnebne razmere v mestnem okolju
Borut Sever, Marinka Brglez Sever, 2020, strokovni članek

Povzetek: V urbanem okolju drevesa strukturno in ekološko prispevajo h kakovosti mestnega življenja in predstavljajo pomemben ukrep za prilagajanje podnebnim spremembam. V članku je naveden pregled objav, v katerih so opisane urbane podnebne razmere in okoljski vplivi, ki so jim izpostavljena drevesa v mestnem okolju. Hkrati je v pregledu objav definirana vloga dreves v urbanem okolju, obravnavani pa so tudi dejavniki stresa pri urbanem drevju. Nekaj zbranih informacij opisuje toleranco in fiziološki odziv posameznih drevesnih vrst na podnebne spremembe in nekatere druge dejavnike stresa pri urbanih drevesih. Vključen je tudi opis mehanizmov, ki lahko pripomorejo pri omilitvi učinkov temperaturnega in sušnega stresa v mestnem okolju
Ključne besede: urbana drevesa, podnebne spremembe, temperaturni stres, sušni stres, urbana mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 995; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (299,28 KB)

9.
Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot Slovenije
Pia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 2019; Prenosov: 1257
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

10.
Tekmovanje v drevesnem plezanju
Andrej Čeč, 2018, poljudni članek

Ključne besede: gozdarska tekmovanja, plezanje, drevesa
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2018; Ogledov: 1965; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (166,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.68 sek.
Na vrh