71. |
72. |
73. Mejni nagib terena, na katerem les, po premaganju odpora mirovanja, drsi samBoleslav Črnagoj, 1958, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nagib, spravilo lesa, bukev, trenje, konjska vleka, gozdna tla Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2641; Prenosov: 694 Celotno besedilo (2,75 MB) |
74. Žlahtnitev čistih bukovih in drugih sestojev v gospodarski enoti Pišece na ekološko-biološki, gojitveno-tehnični in ekonomski osnovi : priloga k gospodarski osnoviJože Miklavžič, 1959, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., žlahtnenje, ekologija, gojenje gozdov Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2788; Prenosov: 1051 Celotno besedilo (10,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
75. Nastanek lesa pri beli jelki (Abies Alba Mill.) in navadni bukvi (Fagus sylvatica L.) - diferenciacija terminalnih celic v ksilemski branikiJožica Gričar, Peter Prislan, Gerald Koch, Katarina Čufar, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: bela jelka, Abies alba Mill., bukev, Fagus sylvatica L., nastanek lesa, diferenciacija, svetlobna mikroskopija, UV mikrospektrofotometrija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3259; Prenosov: 949 Celotno besedilo (1,25 MB) |
76. Suša je omogočila nekaterim endofitom in fakultativnim parazitom povzročiti poškodbe bukve na področju Reštanja, BohorNikica Ogris, Dušan Jurc, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: poškodbe gozdov, suša, endofiti, paraziti, bukev, Fagus sylvatica L. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2954; Prenosov: 767 Celotno besedilo (2,96 MB) |
77. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa. Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6091; Prenosov: 3410 Celotno besedilo (1012,73 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |