61. Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomuMaks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4879; Prenosov: 2532
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
62. |
63. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4572; Prenosov: 1923
Celotno besedilo (869,74 KB) |
64. Vpliv presvetlitve na dinamiko priraščanja gospodarsko pomembnih drevesnih vrst SlovenijeFranjo Sgerm, 1977, ni določena Povzetek: Proučevanje reagiranje posameznih drevesnih vrst na različne stopnje presvetlitve, razvoj krošnje, prirastki
Ključne besede: gozdarstvo, smreka, bor, hrast, bukev, prirast
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2448; Prenosov: 534
Celotno besedilo (10,02 MB) |
65. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2741; Prenosov: 872
Celotno besedilo (4,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. |
67. Vpliv onesnaževanja ozračja na genetsko strukturo bukovih populacij v SlovenijiRobert Brus, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bukev, zrak, onesnaževanje, izoencimi, genetska struktura, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4344; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (2,13 MB) |
68. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozdaMarijan Kotar, 1996, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava rezultate raziskave zgradbe bukovih gozdov Slovenije na 18 rastiščnih enotah. Analizirani bukovi debeljaki so enomerni, vendar glede starosti izkazujejo določeno raznodobnost. Raziskava je bila usmerjena v ugotovitev starostne zgradbe sestojev ter v proces prevrščanja, ki zajema časovni razmak 60 let. Podrobno so obravnavani tisti osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, to je 100 najdebelejših na ha. Prevrščanje teh dreves je v debeljakih razmeroma skromno, na posameznih rastiščih celo neznatno. Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, so praviloma tudi nekoliko starejša od preostalih, torej tista, ki so pričela rasti že v začetnem delu pomladitvene dobe
Ključne besede: bukev, socialni sestop, prevrščanje, starostna zgradba
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4270; Prenosov: 1793
Celotno besedilo (1,23 MB) |
69. Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentihFranc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, strokovni članek Povzetek: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Ključne besede: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4576; Prenosov: 1899
Celotno besedilo (1,85 MB) |
70. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu : zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2958; Prenosov: 787
Celotno besedilo (4,79 MB) |
