1. Od Olimpa do smetišča zgodovine in nazaj : slovenski pogledi na cesarja Franca Jožefa od konca prve svetovne vojne do razpada JugoslavijeGregor Antoličič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen položaj cesarja Franca Jožefa v slovenski kolektivni zavesti. Glavni namen pričujočega članka je analiza odnosa Slovencev do cesarja v času njegovega življenja in obdobja od razpada Avstro-Ogrske naprej. Predvsem za čas po letu 1918 je v središče postavljena poglobljena analiza slovenskih učbenikov ter njihov prikaz življenja in dela Franca Jožefa. Pri tem učbeniki služijo kot izjemno zanimiv zgodovinski vir, saj so bili podrejeni državnim učnim načrtom, s tem pa je bila obravnavana zgodovinska snov pogosto odvisna od vsakokratne politične percepcije vladajočega sistema. V prvem delu članka je predstavljeno izoblikovanje Francjožefovega cesarskega kulta do leta 1918, s posebnim poudarkom na odnosu Slovencev do vladarja. Medtem drugi del članka z analizo učbenikov daje poudarek transformaciji cesarjeve podobe do razpada Jugoslavije. Poglobljena analiza vsebine učbenikov ponuja možnost boljšega razumevanja jugoslovanske in slovenske percepcije cesarja Franca Jožefa v času obstoja kraljeve in socialistične Jugoslavije.
Ključne besede: Franc Jožef, cesarski kult, Slovenci, učbenik, pozaba, transformacija, zgodovinska percepcija
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2026; Ogledov: 119; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. »Najprej mi, potem vi« : koroški Slovenci spričo terorja in nasilja nad Judi v času nacionalsocializmaMarija Jurić-Pahor, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorica se v prispevku s pomočjo Althusserjevega koncepta interpelacije in na podlagi časopisnega ter obsežnega spominskega in avtobiografskega gradiva sooča z operacijo »introjiciranja« nacistične antisemitske ideologije pri koroških Slovencih; v soju pozornosti je zlasti obdobje med letoma 1933 in 1941. Posebno pozornost posveča odzivom koroških Slovencev na preganjanje, nasilje in odstranjevanje (ne le) judovskega prebivalstva iz javnega, socialnega in gospodarskega življenja ter ugotavlja, da je nacistična antisemitska ideologija vzbujala tudi nestrinjanje in odpor. O tem govorijo tudi primeri pomoči in solidarnosti, na primer »prva antihitlerjanska akcija« žensk – okoličank proti »arizaciji« in pregonu judovske trgovine/družine Scharfberg iz Železne Kaple, skrivanje judovskega otroka, raznolika pomoč pri pobegu in transgeneracijske vezi. Prispevek poudarja, da predstavljajo avtobiografski viri pomemben korektiv takratnemu tisku, še zlasti osrednjemu časopisu koroških Slovencev, ki je zagovarjal izrazito antisemitska stališča. Ugovarja predpostavki, da bi v takratnih besedilih ali stališčih koroških Slovencev »zaman iskali mest, ki izražajo solidarnost s preganjanimi Judi«.
Ključne besede: ideološka interpelacija (Althusser), nacionalsocializem, antisemitizem, koroški Slovenci, Judje, preganjanje Judov, avtobiografski vir, nacionalsocializem, antisemitizem, koroški Slovenci, Judje, 1933-1941
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2026; Ogledov: 235; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Slovenska skupnost na Hrvaškem v obmejnem območju in meja v času covida-19Barbara Riman, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obdobje pandemije covida-19 je bilo še posebej težko za skupnosti na obmejnih območjih. V težkem položaju so se znašli tudi pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki imajo zelo močne in večplastne vezi s Slovenijo. Pričujoči prispevek je nastal s ciljem prikazati položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem v času covida-19 s posebnim poudarkom na ukrepih, povezanih s prečkanjem meje. Podatki so pridobljeni iz raziskave, ki se je izvajala v letu 2021 in temelji na 15 polstrukturiranih intervjujih, izvedenih med aktivnimi pripadnicami slovenske skupnosti na Hrvaškem.
Ključne besede: Slovenci na Hrvaškem, narodna manjšina, Hrvaška, slovensko-hrvaška meja, mejni režim, Covid-19, slovenska skupnost na Hrvaškem
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletjaVanja Kočevar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava slovensko kolektivno etnično identiteto v 16. stoletju s pomočjo koncepta zamišljenih skupnosti Benedicta Andersona. Temelji na besedilih slovenskih protestantskih piscev (1550–1595) in na t. i. nevtralnih virih. Tematika je obravnavana v osmih tematskih sklopih: 1) slovenski etnonim, 2) avtoidentifikacija s slovensko etnično skupnostjo, 3) integralni označevalci za slovenski etnični prostor, 4) koncept »Cerkve Božje slovenskega jezika«, 5) mit o etnični izbranosti, 6) zametki nacionalnega diskurza, 7) zgodovina Slovencev in 8) topos o veliki razširjenosti slovenskega oziroma slovanskega jezika. Raziskava je pokazala, da je bilo samoopredeljevanje s slovensko etnično skupnostjo prisotno med širšo populacijo, čeprav so bile ideje protestantskih piscev omejene na izobraženo elito, in da je slovenska etnična skupnost v drugi polovici 16. stoletja z izjemo suverenosti izpolnjevala Andersonove kriterije t. i. zamišljene skupnosti.
Ključne besede: Slovenci, etnična kolektivna identiteta, protestantizem, Primož Trubar, zamišljene skupnosti, etnonimi, etnična avtoidentifikacija
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2026; Ogledov: 313; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1013,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Procesi jezikovnega separatizma pri čezmejnih jezikovnih manjšinah : prevzemanje, prilagajanje in prevajanje covidne terminologije med Slovenci in Slovenkami v ItalijiMatejka Grgič, Damjan Popič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek prinaša rezultate primerjalne korpusne analize, izvedene na besedilih, ki so izšla v Primorskem dnevniku (slovenskem dnevniku, ki izhaja v Italiji) v razdobju 2020–2021. Ta besedila primerjamo s podatki iz slovenskih korpusov, pri tem pa se omejujemo na leksiko, povezano z epidemijo covida-19. Namen članka je prikazati stopnjo razlikovanja leksike slovenskega standardnega jezika na obeh straneh meje. Analiza je namreč potrdila hipotezo, da prihaja na tem območju do visoke variantnosti, ki je ne moremo pripisati dejavnikom, s katerimi običajno razlagamo odstopanja od standarda, pojave jezikovnega stikanja in jezike v manjšinskem položaju.
Ključne besede: Slovenci v Italiji, manjšinski jeziki, terminologija, covid-19, sociolingvistika, korpusno jezikoslovje
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 163; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Sokolarstvo in sokolarjenjeDamjana Pečnik, Vilma Alina Postić Bezenšek, Anja Jerin, Barbara Rezar Grilc, 2025, strokovni članek Ključne besede: etnologija, nesnovna kulturna dediščina, Register nesnovne kulturne dediščine, lov, Slovenci
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2026; Ogledov: 843; Prenosov: 205
Celotno besedilo (97,45 KB) |
9. |
10. |
