Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Pinus sp.) .

241 - 250 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
241.
Annual cambial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptation
Peter Prislan, Jožica Gričar, Martin De Luis, Klemen Novak, Edurne Martinez Del Castillo, Uwe Schmitt, Gerald Koch, Jasna Štrus, Polona Mrak, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: To understand better the adaptation strategies of intra-annual radial growth in Pinus halepensis and Pinus sylvestris to local environmental conditions, we examined the seasonal rhythm of cambial activity and cell differentiation at tissue and cellular levels. Two contrasting sites differing in temperature and amount of precipitation were selected for each species, one typical for their growth and the other represented border climatic conditions, where the two species coexisted. Mature P. halepensis trees from Mediterranean (Spain) and sub-Mediterranean (Slovenia) sites, and P. sylvestris from sub-Mediterranean (Slovenia) and temperate (Slovenia) sites were selected. Repeated sampling was performed throughout the year and samples were prepared for examination with light and transmission electron microscopes. We hypothesized that cambial rhythm in trees growing at the sub-Mediterranean site where the two species co-exist will be similar as at typical sites for their growth. Cambium in P. halepensis at the Mediterranean site was active throughout the year and was never truly dormant, whereas at the sub-Mediterranean site it appeared to be dormant during the winter months. In contrast, cambium in P. sylvestris was clearly dormant at both sub-Mediterranean and temperate sites, although the dormant period seemed to be significantly longer at the temperate site. Thus, the hypothesis was only partly confirmed. Different cambial and cell differentiation rhythms of the two species at the site where both species co-exist and typical sites for their growth indicate their high but different adaptation strategies in terms of adjustment of radial growth to environmental heterogeneity, crucial for long-term tree performance and survival.
Ključne besede: Aleppo pine, Pinus halepensis, Scots pine, Pinus sylvestris, cambium, light microscopy, Mediterranean environment, temporate environment, transmission electron microscopy, xylem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3126; Prenosov: 1425
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

242.
Rast in razvoj sestojev molike (Pinus peuce gris.) v Zahodnih Prokletijah
Marko Accetto, 1979, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, Pinus peuce gris., rast, razvoj, bor, Prokletije
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2624; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

243.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4586; Prenosov: 1906
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

244.
245.
246.
247.
248.
Pinus nigra Arnold, izvotljeni poganjki tekoče vegetacije, 3.6.2008 : analizni izvid
Maja Jurc, Dušan Jurc, 2008, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: poškodbe gozdov, Pinus nigra Arnold, črni bor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2918; Prenosov: 381

249.
Pinus sp., 26.6.2008, Bled : analizni izvid
Dušan Jurc, 2008, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: Pinus sp., bor, poškodbe gozdov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2494; Prenosov: 339

250.
Pomlajevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra Arn.) na Slovenskem Krasu : raziskovalna naloga
Maja Jurc, 1988, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: Pinus nigra, monokultura, pomlajevanje, abiotski dejavniki, biotski dejavniki, seme, kalitev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2883; Prenosov: 800
.pdf Celotno besedilo (13,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh