111. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 5487; Prenosov: 1694
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
112. Opozorilni seznam potencialno invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih in možne poti vnosa teh vrstMaarten De Groot, Lado Kutnar, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Andrej Verlič, 2017, strokovni članek Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, migracija, gozdarska zakonodaja, opozorilni seznami, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1514; Prenosov: 910
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
113. |
114. Robinijeva grizlica, Nematus tibialis, nova tujerodna vrsta v SlovenijiMaarten De Groot, Andreja Kavčič, 2017, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, varstvo gozdov, invazivne tujerodne vrste, robinja, Robinia pseudoacacia, list, robinijeva grizlica, Nematus tibialis, pagosenica
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1620; Prenosov: 1103
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
115. |
116. Pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa) v SlovenijiMaja Jurc, Tine Hauptman, Roman Pavlin, Danijel Borkovič, Zoran Zavratnik, Vida Papler-Lampe, 2019, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, Varstvo gozdov, Pinus spp., podnebne spremembe, širjenje areala vrste, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1564; Prenosov: 885
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
117. Možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovAnže Martin Pintar, Robert Brus, Mitja Skudnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Ključne besede: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2433; Prenosov: 714
 Celotno besedilo (364,69 KB) |
118. |
119. |
120. |
