151. Količine, pridobivanje, predelava in uporaba drobne drevesne in grmovne biomase - sečnih ostankov : raziskovalna nalogaLojze Žgajnar, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: biomasa, lesni ostanki, pridobivanje, predelava, grmovne vrste
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2461; Prenosov: 716
 Celotno besedilo (10,37 MB) |
152. |
153. |
154. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4487; Prenosov: 906
Celotno besedilo (653,68 KB) |
155. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 5410; Prenosov: 1047
Celotno besedilo (2,88 MB) |
