71. |
72. |
73. |
74. |
75. Razvoj kazalcev in metodologije spremljanja ponudbe gozdarskih storitev : delovni sklop 2 : analiza izvajanja gozdarskih del v zasebnih gozdovihŠpela Ščap, Darja Stare, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: izvajanje gozdarskih del, zasebni gozdovi, zasebni lastniki gozdov, anketa, gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, cene gozdnih lesnih sortimentov
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1196; Prenosov: 369
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
76. Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2020, Slovenija)Špela Ščap, Nike Krajnc, Darja Stare, Tomaž Remic, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdno-lesni sektor, gozdni lesni sortimenti, okrogli les, politični ukrepi, trg lesa, proizvodnja, zunanja trgovina, lesni proizvodi, napovedi tokov lesa, tokovi lesa, les za energetske namene, vpliv COVID-19 na trg lesa, COVID-19
Objavljeno v DiRROS: 14.01.2021; Ogledov: 1258; Prenosov: 422
Celotno besedilo (704,97 KB) |
77. Ovire in rešitve pri sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdovDarja Stare, Petra Grošelj, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pogoste ujme v zadnjih letih so velik izziv pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in povečujejo aktivnost vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. V prispevku smo naredili pregled literature o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, s ciljem identificirati ovire, s katerimi se zasebni lastniki srečujejo pri sanaciji, in rešitve za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. Po pregledu relevantne literature smo v končno analizo vključili 59 člankov in 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetroloma. Rezultati so pokazali, da se raziskovalci z identifikacijo ovir do sedaj še niso sistematično ukvarjali. Identificirali smo 51 ovir, ki smo jih razvrstili v 7 skupin, ter 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 skupin. Največ raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z ovirami iz skupine %Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov% ter z rešitvami iz skupine %Sodelovanje med deležniki%. Nazadnje smo identificirane ovire povezali s primernimi rešitvami za sanacijo in ugotovili, da vse identificirane rešitve pomenijo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Raziskava je šele prvi, vendar pomemben korak pri spoznavanju dejavnikov odločanja za sanacijo in nadaljnje gospodarjenje v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov.
Ključne besede: ujme, sanacija, zasebni gozdovi, lastniki gozdov, dejavniki odločanja
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 5465; Prenosov: 1696
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
78. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v SlovenijiDarja Stare, Špela Ščap, 2019, strokovni članek Povzetek: Naravne motnje v zadnjih letih povečujejo posek v slovenskih gozdovih, količina in kakovost lesa pa vplivata na trg in cene. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo v začetku leta 2017 začeli zbirati odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na kamionski cesti, da bi imeli vpogled na trenutno stanje trga GLS in da bi prispevali k njegovi večji transparentnosti. Za namen zbiranja podatkov smo razvili metodologijo in oblikovali spletni vprašalnik, preko katerega nam podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom lesa, sporočijo aktualne odkupne cene na trgu razpoložljivih GLS, razvrščenih v izbrane kakovostne razrede. Analiza periodično pridobljenih podatkov kaže jasno vidne razlike med posameznimi kakovostnimi razredi GLS in gibanje cen med leti. Pri hlodovini iglavcev, za katere zbiramo cene (smreka, jelka, rdeči bor), v vseh kakovostnih razredih najvišjo ceno dosegajo smrekovi sortimenti, sledi jelka, najnižjo ceno pa ima rdeči bor. Aktualne cene hlodovine iglavcev za kakovostne razrede A do D1 so nižje kot ob prejšnjem zbiranju, za kakovostni razred D2 ter les za celulozo in plošče pa so cene v primeru hlodovine smreke in jelke višje, celo najvišje v celotnem obdobju zbiranja cen. Pri hlodovini listavcev se kljub kratkemu obdobju zbiranja podatkov cene še izraziteje spreminjajo, in sicer tako pri bukvi kot hrastu je opazno višanje cen. Pri lesu za celulozo in plošče najvišje cene dosega bukov les, sledi les drugih trdih listavcev, najnižje cene pa les iglavcev, med katerimi ni izrazitih razlik po drevesnih vrstah. Cene bukovega lesa za kurjavo so se od začetka zbiranja v letu 2017 znatno dvignile, cene drugih trdih listavcev za kurjavo pa zbiramo šele od druge polovice leta 2018 in so trenutno 18 % nižje kot cene bukovega lesa. Vse cene so navedene brez DDV
Ključne besede: gozdarstvo, gozdni lesni sortimenti, trg, odkupne cene, kakovost
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2019; Ogledov: 3244; Prenosov: 837
Celotno besedilo (225,82 KB) |
79. |
