441. |
442. Citološki izvid - klasifikacija po BethesdiAna Pogačnik, 2011, strokovni članek Povzetek: Glavni namen snovalcev klasifikacije po Bethesdi je bil ustvariti tako terminologijo sprememb na materničnem vratu, da bi bil citološki izvid Pap testa jasen in bi jasno odražal nadaljnjo obravnavo žensk. V Sloveniji smo leta 2006 spremenili klasifikacijo in se zelo približali Bethesdini, sedaj pa smo se odločili, da jo v celoti prevzamemo. Glavne spremembe so naslednje: v novem izvidu je bris uporaben ali neuporaben. Negativni bris delimo na normalen bris in neneoplastične spremembe, ki poleg reaktivnih sprememb iz stare klasifikacije vsebujejo še tubarno metaplazijo, žlezne celice po histerektomiji, endometrijske celice po 40. letu starosti in folikularni cervicitis. Med patološkimi spremembami je na ploščatem epiteliju najpomembnejša razlika ta, da je namesto atipičnih metaplastičnih celic dodana zelo pomembna kategorija atipičnih ploščatih celic, ne moremo pa izključiti ploščatocelične lezije visoke stopnje. Patološke spremembe žleznih celic so razdeljene v 4 skupine. Priporočila v novi klasifikaciji niso več obvezna, saj je odločitev o nadaljnji obravnavi žensk z nekaterimi spremembami odvisna tudi od HPV-testiranja. Obvezni postopki so zapisani v Smernicah za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu.
Ključne besede: onkologija, citologija, diagnostika, maternični vrat
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3947; Prenosov: 898
 Celotno besedilo (128,81 KB) |
443. |
444. |
445. Zdravljenje Nehodgkinovih limfomov z rituksimabomBarbara Jezeršek Novaković, Ana Benigar, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvedba rituksimaba v zdravljenje bolnikov z Nehodgkinovimi limfomi je spremenila dolgoročno prognozo bolnikov s CD20-pozitivnimi B-celičnimi limfomi, predvsem folikularnimi in difuznimi velikoceličnimi B-limfomi. Smernice NCCN priporočajo uporabo rituksimaba tudi pri zdravljenju bolnikov z drugimi vrstami limfomov, kot so marginalnocelični limfomi, limfomi plaščnih celic ter drobnocelični limfocitni limfomi/kronična limfatična levkemija. Dodatek rituksimaba h kemoterapiji izboljša odgovor na zdravljenje, podaljša trajanje remisij in celokupno preživetje tako pri bolnikih s folikularnimi ali drugimi indolentnimi CD20-pozitivnimi limfomi kot pri bolnikih z difuznimi velikoceličnimi B-limfomi. Vzdrževalno zdravljenje z rituksimabom pri indolentnih limfomih še podaljša trajanje remisij, nekatere raziskave so pokazale tudi daljše celokupno preživetje. Vzdrževalno zdravljenje pri agresivnih limfomih verjetno ne prinese dodatnega izboljšanja, če so bolniki že med indukcijskim zdravljenjem dobivali rituksimab. Na Onkološkem inštitutu rituksimab uporabljamo že od leta 1998. Od 2004 do 2006 smo z njim samostojno ali v kombinaciji s kemoterapijo zdravili 340 bolnikov. Med temi je bilo 46,8 % bolnikov z difuznimi velikoceličnimi B-limfomi in 19,4 % s folikularnimi limfomi. Kombinacijo R-CHOP je prejemalo 67,4 % bolnikov, ostali pa so prejemali druge kombinacije. Celotni odgovor na zdravljenje pri vseh bolnikih ne glede na histološki podtip limfoma je bil 78,8-odstoten (62,4 % popolnih odgovorov, 2,6 % nepotrjenih popolnih odgovorov, 13,8 % delnih odgovorov), najboljši celotni odgovor pa smo dosegli pri folikularnem agresivnem limfomu (91,7 %). Pri 75 % vseh bolnikov ne glede na histološki podtip je odgovor trajal več kot 12 mesecev, mediano trajanje odgovora še ni bilo doseženo. Najdaljše preživetje brez ponovitve bolezni smo ugotovili pri bolnikih z difuznim velikoceličnim B-limfomom. Po 26 mesecih od začetka zdravljenja je bilo celokupno preživetje bolnikov ne glede na podtip limfoma 75-odstotno, mediano celokupno preživetje še ni bilo doseženo. Celokupno preživetje je bilo najboljše pri bolnikih s folikularnim indolentnim limfomom. Rezultati zdravljenja bolnikov z Nehodgkinovimi limfomi z rituksimabom na Onkološkem inštitutu so v celoti primerljivi z rezultati večjih randomiziranih raziskav. Rituksimab zaradi ugodnega vpliva na dolgoročno prognozo bolnikov s CD20-pozitivnimi limfomi predstavlja standard v obravnavi teh bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3014; Prenosov: 700
Celotno besedilo (712,12 KB) |
446. Vloga zdravnika družinske medicine pri paliativni obravnavi bolnika z rakomJožica Červek, 2010, strokovni članek Povzetek: Rak poseže globoko v življenje obolelih in njihovih bližnjih. Paliativna oskrba pa je tista, ki zagotavlja optimalno funkcioniranje, počutje in socialno podporo bolniku in svojcem, ko ozdravitev ni več možna. Njena učinkovitost temelji na znanju in sodelovanju različnih strok. Poudarek je na kakovosti bolnikovega življenja. Med pokazatelji dobre kakovosti življenja je na prvem mestu malo hospitalnih dni v zadnjem obdobju življenja in paliativna oskrba na domu. Možnost in kakovost oskrbe na domu je odvisna od zdravnika družinske medicine in njegovih sodelavcev, ki pravočasno prepoznajo in učinkovito ublažijo vsak simptom in ugotovijo, ali so vse bolnikove potrebe zadovoljene. Pri tem je nenadomestljiva vloga družine. Nepogrešljive iztočnice za vse, ki so vključeni v oskrbo, so čas, sodelovanje, spoštovanje, potrpljenje, odprtost. Ob koncu paliativne oskrbe pa je pomembno, da prepoznamo tudi umiranje in spoštujemo smrt. Paliativna oskrba bo človekova pravica samo takrat, ko bo prepoznavni, sestavni del obveznega zdravstvenega varstva in ko bo vključena v obvezne izobraževalne programe zdravstvenih delavcev. Sicer pa bo ostala, kot je sedaj, odvisna od prizadevanja posameznikov in dostopna le majhnemu številu obolelih.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2974; Prenosov: 705
Celotno besedilo (188,98 KB) |
447. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3138; Prenosov: 865
Celotno besedilo (1,29 MB) |
448. |
449. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Goran Gačevski, Zvezdana Hlebanja, Ana Jeromen, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Mihael Sok, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, 2016, strokovni članek Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastričnega stika, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4063; Prenosov: 934
Celotno besedilo (531,57 KB) |
450. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4269; Prenosov: 1104
Celotno besedilo (1,10 MB) |
