141. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-005 : vzorec št. 2023/00008Špela Jagodic, Špela Hočevar, Zina Devetak, Barbara Piškur, Ana Brglez, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, bor, Pinus Objavljeno v DiRROS: 07.03.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 0 |
142. Zdravstvena nega bolnic z rakom dojk na oddelku za kirurško onkologijoAna Vrtar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Na dveh kirurških oddelkih (E2 in E4) Onkološkega inštituta Ljubljana se zdravijo tudi bolnice z rakom dojk. Diplomirane medicinske sestre ter zdravstveni tehniki bolnicam nudimo fizično in psihično podporo v pred- in pooperativni zdravstveni negi. Bolnice informiramo, jim svetujemo, spodbujamo, jih spremljamo in jim pomagamo v procesu predoperativne priprave ter pooperativnega okrevanja na kirurškem oddelku. Pomagamo jim pri ponovni vključitvi v domače okolje po operaciji dojke. Ključne besede: zdravstvena nega, rak dojke, bolniki Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 105 Celotno besedilo (44,43 KB) |
143. |
144. First report of Erysiphe corylacearum on Corylus avellana and C. colurna in SloveniaJanja Zajc, Mojca Rot, David Snoj, Metka Žerjav, Hans-Josef Schroers, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Ana Brglez, 2023, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: common hazel, Turkish hazel, powdery mildew Objavljeno v DiRROS: 28.02.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 215 Celotno besedilo (258,92 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
145. |
146. Dedni dejavniki, povezani z rakom prostateMateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki za raka prostate so starost, etnična pripadnost in družinska anamneza raka prostate. Rak prostate se lahko pojavlja v sklopu različnih dednih sindromov, kot sta npr. sindrom dednega raka dojk in/ ali jajčnikov in sindrom Lynch. Moških z rakom prostate in pozitivno družinsko anamnezo rakavih obolenj ne testiramo le zato, da bi ocenili njihovo ogroženost za razvoj drugih rakov v sklopu dednega sindroma. Zaradi razvoja specifičnih zdravil je izvid genetskega testiranja lahko pri njih pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju genetskih testiranj za zarodne patogene in verjetno patogene različice v genih, ki visoko in zmerno ogrožajo za raka prostate in lahko napovedujejo agresivnost bolezni in odziv na specifično zdravljenje. Obenem se uveljavlja tudi genetsko testiranje vzorcev tumorske DNA, ki zazna tako zarodne kot pridobljene, t. i. somatske patogene različice, vpletene v proces kancerogeneze. Genetski izvid je pomemben tudi za krvne sorodnike testiranih. Če je v določenem genu prisotna zarodna patogena različica, je možno odkrivanje nosilcev te okvare tudi med ostalimi sorodniki. Zdravim nosilcem lahko tako omogočimo njim prilagojene presejalne programe za rake, za katere so lahko visoko ali zmerno ogroženi. Ključne besede: rak prostate, dednost, genetika Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 109 Celotno besedilo (177,59 KB) |
147. |
148. |
149. Kardiotoksičnost pri tarčnem zdravljenjuAna Sophie Terglav, Marko Boc, Mojca Unk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Različni mehanizmi delovanja tarčnih zdravljenj in vpletanja v številne znotrajcelične signalne poti lahko vodijo v raznolike kardiovaskularne sopojave s pestro klinično sliko. Kardiovaskularni zapleti so v veliki meri reverzibilni. Med najpogostejše sopojave uvrščamo srčno popuščanje in aritmije. Pri zdravljenju s HER2 zaviralci je najpogostejši sopojav asimptomatsko znižanje iztisnega deleža levega prekata, pri zdravljenju z zaviralci angiogeneze hipertenzija. Pri zdravljenju z monotarčnimi tirozin kinaznimi inhibitorji (TKI) so kardiotoksični zapleti heterogeni. Kljub pomanjkanju enotnih smernic za obravnavo kardiotoksičnosti, si je literatura enotna, da je potrebno bolnike tekom zdravljenja skrbno spremljati, v primeru zapletov zdravljenje prekiniti in bolnike simptomatsko zdraviti. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 117 Celotno besedilo (73,19 KB) |
150. Rak debelega črevesa in danke pri mladih : klinični primerAna Erman, Neva Volk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Incidenca in umrljivost pri raku debelega črevesa in danke pri mladih v zadnjih desetletjih naraščata. Vsak deseti z diagnozo raka debelega črevesa in danke je mlajši od 50 let. Spremenjene prehranske navade in življenski slog sta glede na zadnje študije pomembna dejavnika tveganja predvsem zaradi vpliva na gastroinestinalni mikrobiom, ki se posredno preko številnih interakcij vpleta v posameznikov imunski odgovor. Delež rakov, ki so odkriti v napredovalem stadiju III ali IV je pri mlajših od 50 let višji. V nadaljevanju predstavljamo dva klinična primera s poudarkom na času od pojava simptomatike do postavitve diagnoze raka debelega črevesa in danke. Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 122 Celotno besedilo (71,68 KB) |