1. Zdravljenje dojenčkov s kisikom v domačem okolju in izkušnje njihovih starševMarija Korelc, Jožica Ramšak-Pajk, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Veliko otrok z bronhopulmonalno displazijo potrebuje dolgotrajno zdravljenje s kisikom, nekateri pa tudi zdravljenje s kisikom v domačem okolju. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje staršev s pripravo na zdravljenje s kisikom po odpustu otroka v domače okolje in poznejšo podporo. Metode: Uporabljen je bil kvantitativen pristop raziskovanja. Za merski instrument je bil uporabljen delno strukturiran vprašalnik, oblikovan na osnovi pregleda literature. Sodelovalo je 43 staršev otrok, ki so se zdravili s kisikom na domu od januarja 2014 do julija 2016. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je četrtina (25,6 %) staršev težko sprijaznila z odpustom otroka, ki je potreboval zdravljenje s kisikom v domačem okolju, 18,6 % je dejstvo sprejelo brez težav. Največ informacij o zdravljenju s kisikom na domu in tehničnih informacij so vsi anketirani starši pridobili v času zdravljenja otroka na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Anketirani starši, ki živijo v predmestju, bolj izražajo strah glede nezaupanja v svoje sposobnosti (t = 5,74, p = 0,006) kot tudi strah pred kronično boleznijo otroka (t = 4,82, p = 0,013). Diskusija in zaključek: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so starši dobro pripravljeni na odpust otroka iz bolnišnice v domače okolje, vendar se situacija spremeni, ko so z otrokom sami doma oziroma se mu spremeni zdravstveno stanje. Z dobro zdravstveno vzgojo in podporo se lahko staršem otrok, ki se zdravijo s kisikom na domu, bistveno olajša skrb za njihovega otroka.
Ključne besede: brunhopulmonalna displazija, domača oskrba, zdravstvena vzgoja, zdravljenje s kisikom, patronažna medicinska sestra, patronaža
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 70
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izkušnje medicinskih sester v patronažnem varstvu z obiski na domu v okviru projekta Nadgrajena celovita obravnava pacienta : rezultati pilotne raziskaveJožica Ramšak-Pajk, Tonka Poplas-Susič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu. Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza. Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov (x = 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski. Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, preventiva, kronična bolezen, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 82; Prenosov: 55
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Women's experience and attitudes towards menopause and health : descriptive researchJožefa Gregorin, Jožica Ramšak-Pajk, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction: The physiological changes in hormonal levels occurring during perimenopause and postmenopause may affect the health of women. The purpose of the research was to explore the views and attitudes of women of this stage towards menopause, health, healthy lifestyle and some aspects of information regarding menopause. Methods: The study was based on a quantitative and qualitative approach. A semi-structured questionnaire (Cronbach alpha = 0.813) was used as a research instrument. The open question was interpreted by a qualitative method. A random systematic sample consisted of one hundred female patients, aged 45 to 60 years, attending a private healthcare institution. The survey was conducted in October 2014. The data collected were processed with the software Microsoft Excel and SPSS version 20.0. Results: The self-reported health status of the respondents was good (57.3 %) or very good (22.3 %). The most commonly cited symptoms included hot flushes and night sweats (x = 2.73), sleep problems (x = 2.8), and mental and physical exhaustion (x = 2.70). Information from nurses was never sought by 57.6 % and occasionally by 9.8 % of the respondents, although the interviewees expressed the need for more comprehensive information on the subject. The identified subcategories include a positive attitude and self-confidence, support of the environment, consumer health information and healthy lifestyle. Discussion and conclusion: The research participants have a positive attitude to health, they are aware that there is much they can do to maintain and improve their health. As they also expressed the need to be better informed, the scope of nurses' work in referential out-patient clinics may be extended to menopausal counselling. However, more research on this topic needs to be undertaken.
Ključne besede: menopause, symptoms, lifestyle, nurses, primary health care
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 137; Prenosov: 99
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Nekateri vidiki doživljanja žensk ob operativnem posegu na rodilih : študija primeraŠpela Trojar, Jožica Ramšak-Pajk, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Doživljanje žensk je pri ginekoloških operativnih posegih različno in zelo individualno, zato ima pri obravnavi ginekoloških pacientk veliko vlogo tudi medicinska sestra. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v doživljanju bolezni ter stopnjo psihične podpore s strani partnerjev pacientk oziroma njihovih svojcev in s strani medicinskih sester. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Kot instrument je bil uporabljen nestandardiziran polstrukturirani intervju z vodenimi vprašanji odprtega tipa. Študija primera je bila razdeljena v dva sklopa, v času zdravljenja v bolnišnici in en mesec po odpustu. Vključeni sta bili dve pacientki, ena z laparotomijo in miomektomijo, druga z vaginalno histerektomijo. Raziskavo smo izvedli v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj in v domačem okolju pacientk. Rezultati: Iz intervjujev je razvidnih nekaj skupnih ugotovitev obeh pacientk, ki sta se sicer razlikovali glede operativnega posega, v nekaterih področjih pa se njuni mišljenji razhajata. Pacientkama je skupno olajšanje po posegu, saj za njiju poseg pomeni konec bolečin in ostalih neprijetnih simptomov. Njuni mnenji pa se razhajata pri pomenu reproduktivnih organov za njuno življenje in pri pomenu vloge medicinske sestre. Diskusija in zaključek: Ugotovitve študije kažejo, da so operativni posegi na rodilih, predvsem psihološki vidik, izziv nadaljnjemu raziskovanju. Po ginekološki operaciji se pacientke soočajo z različnimi stresi, kot so strah, spremenjena samopodoba, spolna disfunkcija, izguba ženskosti. Nastale stiske po operativnem posegu se lahko zmanjšajo s primerno predoperativno pripravo, zdravstveno vzgojo in k pacientu usmerjeno obravnavo.
Ključne besede: zdravstvena nega, fenomenološka študija, zdrs maternice, miomi, samopodoba
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 91; Prenosov: 0 |
5. |
6. Potrebe staršev otrok z motnjo avtističnega spektra : pregled literatureTina Hodaj, Jožica Ramšak-Pajk, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Avtistične motnje so skupina razvojnih motenj z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije. Namen pregleda literature je raziskati in predstaviti težave, s katerimi se soočajo starši otrok z avtistično motnjo.Metode: Uporabljen je bil pristop pregleda tuje in domače literature s pomočjo bibliografskih baz CINAHL, COBISS, PubMed, SpringerLink in brskalnika Google učenjak. Iskalni pojmi so bili: zgodnja obravnava, avtistična motnja, starši, stres, diagnoza oziroma early intervention, autism disorder, parents, stress in diagnosis. Iskalna strategija je temeljila na vključevalnih kriterijih: objava literature med letoma 2012 in 2022, dostopnost celotnega besedila in slovenski ali angleški jezik besedila. Rezultati: Glede na vključitvene kriterije smo pridobili 31.217 zadetkov, v končno analizo pa vključili 13 virov. Rezultati so pokazali štiri kategorije: negativna čustva in občutki, ki jih doživljajo starši otrok z avtistično motnjo; prepreke staršev otrok z avtistično motnjo; podpora staršem otrok z avtistično motnjo ter želje in potrebe staršev otrok z avtistično motnjo.Diskusija in zaključek: Starši otrok z avtistično motnjo se soočajo s številnimi negativnimi čustvi in občutki, kot so preobremenjenost, strah, tesnoba, izčrpanost, nerazumevanje, doživljanje preprek pri iskanju informacij in podpore. Zgodnje diagnosticiranje avtistične motnje pri otroku in s tem zgodnji pristop do potrebnih storitev lahko izboljšata rezultate pri otroku, zmanjšata finančne stroške in izboljšata obvladanje stresa pri starših.
Ključne besede: otrok, družina, razvojne motnje, avtistične motnje, psihologija, komunikacija, interakcija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 22
Povezava na datoteko |
7. Izkušnje in doživljanje mater v zvezi z dojenjem in podpora diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu : kvalitativna raziskavaValentina Berlec, Jožica Ramšak-Pajk, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Diskusija in zaključek: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju.
Ključne besede: pričakovanja, stres, opolnomočenje, psihološka podpora, dojenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 71; Prenosov: 30
Povezava na datoteko |
8. Dokumentacija v zdravstveni negi : pregled literatureJožica Ramšak-Pajk, 2006, pregledni znanstveni članek Povzetek: Dokumentacija zdravstvene nege je pomemben del celotne zdravstvene dokumentacije pacienta. Predstavlja dokumentacijo posameznih faz procesa zdravstvene nege. Vpliva na zagotavljanje kontinuirane in kvalitetne zdravstvene nege, kornunikacijo med člani zdravstvenega tima ter je lahko osnova raziskovanju. Za namen pregleda literature in prikaza virov je bila uporabljena opisna raziskovalna metoda. Viri, vsebine in rezultati raziskav soobdelani glede na potrditev najpogosteje navedenih dejstev o namenu dokumentacije zdravstvene nege in glede na nekatere dejavnike dokumentacije zdravstvene nege: informacijska tehnologija, stališča medicinskih sester, etični vidik in izobraževanje. Pregled literature je pokazal, da je množica tovrstnih raziskav in zapisov. Poskusov uvajanja dokumentacije zdravstvene nege, tako pisne kot računalniško podprte, je veliko. Pri tem so pogosto uporabljeni nekateri klasifikacijski sistemi. Večina raziskav potrjuje zgoraj navedena dejstva in prednosti uporabe dokumentacije zdravstvene nege.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 97; Prenosov: 0 |
9. Psihični vidik obravnave pacientk z izrezano maternico z vidika medicinske sestreRozalija Jeglič, Jožica Ramšak-Pajk, Andreja Mihelič Zajec, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Med številnimi nalogami, ki jih medicinska sestra izvaja v perioperativnem obdobju zdravljenja pacientke z izrezano maternico, ima psihična priprava pomembno vlogo. Teoretični del članka na osnovi pregleda literature osvetljujeterapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientko, telesno podobo- samopodobo ginekološke pacientke, kot pomembna dejavnika v okviru psihične priprave. V empiričnem delu so podatki pridobljeni s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika na naključnem vzorcu 75 pacientk, ki so jim leta 2002 izrezali maternico zaradi benignega obolenja. Raziskava je pokazala,da se psihična priprava izvaja, vendar ne vedno. Dobra polovica (57 %) vprašanih je mnenja, da imajo medicinske sestre dovolj znanja za kakovostnopsihično pripravo.Večina vprašanih je ocenila delo medicinskih sester pozitivno. Kar 53 % vprašanih je imelo v povezavi z obolenjem najtežje obdobje v času hospitalizacije. V tej zvezi se postavlja novo raziskovalno vprašanje. Nasploh rezultati ankete kažejo, da je psihična priprava pomemben del zdravstvene nege.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 107; Prenosov: 0 |
10. Hildegard E. Peplau in model medosebnih odnosovJožica Ramšak-Pajk, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: V uvodu je z nekaj besedami predstavljena doktorica znanosti Hildegard Peplau.V nadaljevanju je opisan njen model medosebnih odnosov, ki zajema štirifaze, v katerih medicinska sestra prevzame različne vloge. V nadaljevanjuje prikazana možnost aplikacije modela medosebnih odnosov na proces zdravstvene nege. Zaključek poudarja uporabno vrednost modela ter pomembnost dobre komunikacije med medicinsko sestro in varovancem.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 86; Prenosov: 0 |
