21. Nacionalna gozdna inventura : interna navodila za terensko delo (2020-2024) : (ver. 02 / 2022) : dopolnitve 13. 5. 2022Mitja Skudnik, Jure Žlogar, Aleš Poljanec, Rok Pisek, Anže Martin Pintar, Gal Kušar, Matjaž Guček, Andrej Grah, Marko Kovač, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, monitoring, terenske meritve, trajne vzorčne ploskve, navodila
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 352
 Celotno besedilo (4,71 MB) |
22. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 2884; Prenosov: 1461
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1300; Prenosov: 503
Celotno besedilo (686,93 KB) |
24. Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izziviMatjaž Guček, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2019, strokovni članek Povzetek: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2816; Prenosov: 745
Celotno besedilo (133,60 KB) |
25. Quality and timber value of European larch (Larix decidua Mill.) trees in the Karavanke regionAleš Kadunc, Aleš Poljanec, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Although European larch is a commercially important tree species in the Alps, this study is among the first focusing on the quality and value of larch trees. Data from permanent sample plots of the Slovenia Forest Service (802 plots; 1851 trees) was used to model the quality and value of standing larch trees. The share of excellent and very good quality timber amounted to 49%, but the share of veneer logs and sawlogs I was only 11.7%. The quality and value of larch trees were positively influenced by the diameter at breast height and stand basal area, and negatively by altitude and harvesting intensity. In addition, timber value was higher in stands in regeneration and uneven-aged stands and in stands with a low share of spruce or high share of deciduous tree species. Trees from higher social layers and undamaged trees also proved to have more valuable timber. The quality of larch trees was lower on extreme beech and pine forest types.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4319; Prenosov: 1883
Celotno besedilo (655,32 KB) |
26. Gospodarjenje z jelko v SlovenijiAndrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4628; Prenosov: 1999
Celotno besedilo (757,54 KB) |
27. |
28. Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in PohorjeAleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Ključne besede: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4190; Prenosov: 1733
Celotno besedilo (3,52 MB) |
29. Krepitev zmogljivosti : usposabljanje gozdarskega sektorja za boljše delo z lokalnim prebivalstvom, Gvajana, Iwokrama : končno poročiloJurij Beguš, Aleš Poljanec, 2013, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna politika, lokalne skupnosti, svetovanje, metode sodelovanja, Gvajana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2827; Prenosov: 822
Celotno besedilo (81,20 MB) |
30. Gozdarski vestnik1938, ni določena Povzetek: Revija Gozdarski vestnik (GozdVestn) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor, gozdarstvo in gozdno-lesno verigo. Letno izide 10 številk oz. 8 zvezkov. Revija izhaja že od leta 1938 in celoten arhiv vam je dostopen na spletni strani revije - http://zgds.si/gozdarski-vestnik/.
Uredniški odbor revije predstavljajo člani iz vseh ključnih organizacij vpletenih v gospodarjenje z gozdnim prostorom (Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta, Gozdarski inštitut Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, družba Slovenski državni gozdovi, gozdarska izvajalska podjetja itd.).
Vsi znanstveni in strokovni članki so pred objavo recenzirani.
Glavni urednik: dr. Aleš Poljanec
(gozdarski.vestnik@gmail.com)
Naslov:
Gozdarski vestnik (ZGDS)
Večna pot 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: gozdovi, gozdno gospodarstvo, lesarstvo, lesno gospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 12800; Prenosov: 754
Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 595 gradiv! |
