221. Klinična pot obravnave pacienta v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranjeMateja Krajc, Ana Blatnik, Tina Kerševan, Simona Hotujec, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: genetika, rak prostate, genetsko testiranje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 687; Prenosov: 231
 Celotno besedilo (345,65 KB) |
222. Prednostno genetsko testiranje na zarodne mutacije pri bolnikih z metastatskim rakom prostate/pankreasa/dojk, ki potrebujejo izvid za zdravljenje raka s PARP inhibitorjiKsenija Strojnik, Ana Blatnik, Marta Banjac, Simona Hotujec, Natalija Klopčič, Janja Ocvirk, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: genetika, rak prostate, genetsko testiranje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 676; Prenosov: 369
Celotno besedilo (354,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
223. Klinična pot genetske obravnave bolnic z epitelijskim nemucinoznim rakom jajčnikov/jajcevodov/primarnim peritonealnim seroznim karcinomomErik Škof, Ksenija Strojnik, Marta Banjac, Ana Blatnik, Vida Stegel, Natalija Klopčič, Simona Hotujec, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak jajčnikov, genetika, zdravljenje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 686; Prenosov: 347
Celotno besedilo (363,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
224. Behavioural patterns in allergic rhinitis medication in Europe : a study using 28 MASK-air® real-world dataBernardo Sousa-Pinto, Ana Sá-Sousa, Rafael José Vieira, Rita Amaral, Ludger Klimek, Wienczyslawa Czarlewski, Josep M. Antò i Boquè, Oliver Pfaar, Anna Bedbrook, Mihaela Zidarn, Joao A. Fonseca, Jean Bousquet, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. Co-medication is common among patients with allergic rhinitis (AR), but its dimension and patterns are unknown. This is particularly relevant since AR is understood differently across European countries, as reflected by rhinitis-related search patterns in Google Trends. This study aims to assess AR co-medication and its regional patterns in Europe, using real-world data. Methods. We analysed 2015-2020 MASK-air® European data. We compared days under no medication, monotherapy, and co-medication using the visual analogue scale (VAS) levels for overall allergic symptoms (“VAS Global Symptoms”) and impact of AR on work. We assessed the monthly use of different medication schemes, performing separate analyses by region (defined geographically or by Google Trends patterns). We estimated the average number of different drugs reported per patient within one year. Results. We analysed 222,024 days (13,122 users), including 63,887 days (28.8%) under monotherapy, and 38,315 (17.3%) under co-medication. The median “VAS Global Symptoms” was 7 for no medication days, 14 for monotherapy and 21 for co-medication (p<0.001). Medication use peaked during the spring, with similar patterns across different European regions (defined geographically or by Google Trends). Oral H1-antihistamines were the most common medication in single and co-medication. Each patient reported using an annual average of 2.7 drugs, with 80% reporting two or more. Conclusions. AR medication patterns are similar across European regions. One third of treatment days involved co-medication. These findings suggest that patients treat themselves according to their symptoms (irrespective of how they understand AR), and that co-medication use is driven by symptom severity.
Ključne besede: asthma -- drug therapy, rhinitis -- drug therapy, allergic rhinitis -- drug therapy, visual analogue scale, histamine antagonists, antihistamines, behavioural patterns, medication patterns, real-world data
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 619; Prenosov: 232
 Povezava na datoteko |
225. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 794; Prenosov: 375
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
226. Kaj je dedni rak? : dedno pogojeni raki - genetsko svetovanje in testiranjeAna Blatnik, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Srdjan Novaković, Barbara Perić, Marta Banjac, Janez Žgajnar, 2020, ni določena Ključne besede: medicinska genetika, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,43 MB) |
227. Navodila za citološke izvide brisov materničnega vratu : klasifikacija po BethesdiAna Pogačnik, Margareta Strojan Fležar, Alenka Repše-Fokter, Vivijana Snoj, Irena Srebotnik-Kirbiš, Maja Primic-Žakelj, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: V Sloveniji poteka državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (ZORA) materničnega vratu od leta 2003. Od leta 2003 do 2008 smo znižali obolevnost za rakom materničnega vratu za skoraj 40 %, vendar pa uspešnost programa lahko še izboljšamo, tudi z rednim preverjanjem kakovosti dela ginekologov in citoloških laboratorijev, saj je spremljanje in nadziranje kakovosti vseh postopkov bistveni sestavni del vseh organiziranih presejalnih programov. Register ZORA zbira izvide brisov materničnega vratu (BMV) iz vseh desetih slovenskih laboratorijev, ki ustrezajo pogojem, določenim v Uradnem listu RS. Z registracijo vseh izvidov BMV smo vzpostavili učinkovit sistem spremljanja kakovosti vseh presejalnih postopkov.
Ključne besede: bris, citopatologija, klasifikacija, terminologija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 334
Celotno besedilo (3,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
228. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
229. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 974; Prenosov: 301
Celotno besedilo (431,99 KB) |
230. Klinična pot presejanja oseb z visoko ogroženostjo za razvoj raka trebušne slinavkeBarbara Perić, Ana Blatnik, Aleš Tomažič, Aleksandar Gavrić, Borut Štabuc, Srdjan Novaković, Mateja Krajc, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak trebušne slinavke, bolniki, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.02.2022; Ogledov: 821; Prenosov: 345
Celotno besedilo (868,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
