Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (O%EF%BF%BD%EF%BF%BDtrbenk%20Valen%EF%BF%BD%EF%BF%BDak Anja) .

91 - 100 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
Psihosocialna oskrba bolnikov s pljučnim rakom
Anja Simonič, Ana Delimar, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 27.01.2020; Ogledov: 1704; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (771,40 KB)

92.
Zgodbe okrevanja in ranljivosti - psihološka dinamika življenja s pljučnim rakom
Anja Simonič, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 23.01.2020; Ogledov: 1475; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (69,85 KB)

93.
Prepoznavanje in obravnava čustvene stiske pri pacientih z rakom
Anja Simonič, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: čustvene stiske, rak (medicina), pacienti, duševne stiske
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2020; Ogledov: 1849; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (473,60 KB)

94.
Odnos navezanosti kot dejavnik procesa žalovanja
Anja Simonič, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1752; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (102,96 KB)

95.
Action A3 : analysis of spatial connectivity and preparation of environmental impact assessment guidelines : prepared within A3 action of LIFE DINALP BEAR Project (LIFE13 NAT/SI/0005)
Mariano Rodriguez Recio, Klemen Jerina, Felix Knauer, Anja Molinari-Jobin, Claudio Groff, Đuro Huber, Paolo Molinari, Luca Pedrotti, Stefano Filacorda, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Povzetek: As for other large carnivores in Europe, the brown bear shows a trend of recovering under different management scenarios. However, this recovery comes with specific biological and conservation requirements at individual and population levels often followed by conflicts in a highly humanized continent. To foresee conflicts with humans and to facilitate decisionmaking, spatially-explicit research is required to identify potential habitats and the connectivity of fragmented bear populations. First, we conducted multiscale modeling based on scale-integrated resource selection functions (SRSFs) to identify drivers shaping the spaceuse of three bear populations/demographic units (Trentino-Swiss, pre-Alps, and Dinaric), and across 3 scales of space (population distribution, home range establishment, and use of individual home range). Secondly, we also conducted an analysis of the connectivity patterns of suitable habitat patches (nodes) to identify the potential importance of each node to contribute to individual mobility, survival, and population connectivity. Lastly, to support further environmental impact assessment analyses, we identified the most plausible least-cost paths connecting different areas of the same large patch with itself and surrounding patches. Using topographic, landcover, and anthropogenic predictors, our analytical approach transcended from scale dependence bias to produce a predictive map on habitat suitability while delivered information on habitat selection trends for each population. Bears mostly selected forest habitats in all the populations; however, habitat selection differed for the other variables among populations and scales, especially in the Trentino area where the species selected the most intricate topography. Predictive maps revealed a broad range of suitable but fragmented patches of bear habitat. The largest and most important patches for connectivity occurred in the current distribution range of the species, with the most suitable habitat lying in the pre-Alpine and Dinaric populations. Connecting viable patches to host female homeranges is possible through stepping-stone patches of corridors reachable within the estimated dispersal distance of females. Unified transnational decision-making is required for the conservation of stepping-stone patches, facilitate bear mobility, and ultimately connect bear populations.
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2019; Ogledov: 2191; Prenosov: 933
.pdf Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

96.
Podpora svojcem v paliativni oskrbi : nasveti za bolnike in njihove bližnje : paliativna oskrba
Andreja Cirila Škufca Smrdel, Anja Simonič, 2014, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: paliativna oskrba, svojci, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2474; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

97.
The concept of an ecosystem model to support the transformation to sustainable energy systems
Anja Kostevšek, Jiri Klemeš, Petar Varbanov, Gregor Papa, Janez Petek, 2016, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 15.03.2019; Ogledov: 2211; Prenosov: 1116
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

98.
99.
Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove naloge
Tina Škerl, Anja Meden Boltežar, Mateja Krajc, Vaneja Velenik, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Ključne besede: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 3547; Prenosov: 925
.pdf Celotno besedilo (468,91 KB)

100.
Izkušnje pri zdravljenju v ambulanti
Anja Reljič-Prinčič, 2003, poljudni članek

Objavljeno v DiRROS: 19.05.2016; Ogledov: 3301; Prenosov: 522
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh