351. Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija)Igor Dakskobler, Mihej Urbančič, Andrej Wraber, 2000, izvirni znanstveni članek Ključne besede: fitocenologija, sistematika rastlin, Omphalodo-Fagetum, subasociacija, dinarski gozd, jelovo-bukov gozd, gozdna tla, folični histosol na apnencu, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4369; Prenosov: 1848 Celotno besedilo (1,96 MB) |
352. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanjuAndrej Bončina, 2000, strokovni članek Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4535; Prenosov: 1912 Celotno besedilo (1,42 MB) |
353. Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanjeAndrej Bončina, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4602; Prenosov: 1938 Celotno besedilo (1,20 MB) |
354. Vegetacijske značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, vegetacija, rastlinska vrsta, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, Pokljuka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4279; Prenosov: 1801 Celotno besedilo (2,04 MB) |
355. |
356. Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdovMilan Piskernik, Andrej Martinčič, 1977, ni določena Povzetek: Razprava združuje prikaze vseh do sedaj ugotovljenih klimocenoz Slovenije Ključne besede: gozdarstvo, gozdna vegetacija, fitocenologija, vlažnost rastišča, lega, nagibi, skalovitost, združba Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3101; Prenosov: 745 Celotno besedilo (12,23 MB) |
357. Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnikaIgor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012, strokovna monografija Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst. Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4346; Prenosov: 918 Celotno besedilo (3,87 MB) |
358. Toploljubni listnati gozdovi v Sloveniji : toploljubni gozdovi kraškega gabra, puhastega hrasta, gradna, črnega gabra in malega jesena v submediteranskem fitogeografskem območju in ponekod v notranjosti državeIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Mitja Zupančič, 2014, strokovna monografija Ključne besede: listnati gozdovi, sintaksonomija, fitogeografija, gozdna rastišča, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, varstvo narave, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4353; Prenosov: 931 Celotno besedilo (10,55 MB) |
359. |
360. |