1. Fibulin-3 in plasma and pleural effusion as a biomarker of mesotheliomaKatja Adamič, Mateja Marc-Malovrh, Urška Bidovec, Aleš Rozman, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Malignant pleural mesothelioma (MPM) is a global health concern linked to asbestos exposure. In Slovenia, regions with high asbestos exposure rates make MPM a significant public health issue. Although thoracoscopic biopsy is the gold standard for MPM diagnosis, its invasiveness highlights the need for reliable, non-invasive diagnostic biomarkers. Patients and Methods: This prospective study evaluated the diagnostic potential of fibulin-3 as a biomarker for MPM, focusing on its ability to distinguish MPM from other pleural conditions, its association with disease stage and histological subtype, and its prognostic value for survival. 90 patients who underwent diagnostic thoracoscopic biopsy from January 2013 to October 2014 were included. Fibulin-3 levels in plasma and pleural effusion were measured using ELISA, and clinical data were analysed with statistical tests, including ROC analysis. Results: The study cohort comprised 32 patients with MPM, 24 with metastatic pleural carcinoma, and 34 with benign pleural diseases. Plasma fibulin-3 levels were significantly elevated (p = 0.0132) in MPM patients compared to those with benign pleural effusions due to asbestos exposure, with a cut-off of 12.31 ng/mL showing 100% specificity but low sensitivity (39.39%). Elevated fibulin-3 levels in pleural effusion correlated with advanced disease (p = 0.0463) and aggressive histological subtypes (p = 0.0324). No significant survival correlation was observed. Conclusions: While plasma fibulin-3 is a highly specific biomarker for MPM, its low sensitivity limits its standalone diagnostic utility. Its potential role in risk stratification and early detection in at-risk populations warrants further study.
Ključne besede: fibulin-3, asbestos, pleural effusion, mesothelioma, biomarker
Objavljeno v DiRROS: 18.06.2025; Ogledov: 138; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (500,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Bronchial bacterial colonization and the susceptibility of isolated bacteria in patients with lung malignancyBojana Beović, Viktorija Tomič, Marko Bitenc, Mateja Marc-Malovrh, Vladimir Dimitrić, Dane Lužnik, Martina Miklavčič, Tamara Božič, Tina Gabrovec, Aleksander Sadikov, Aleš Rozman, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background Postoperative pneumonia (POP) remains a leading cause of mortality following lung surgery. Recent studies have confirmed that the respiratory tract below the vocal cords is not sterile and often harbours potentially pathogenic microorganisms (PPMs), putting patients with lung malignancies at an increased risk for pulmonary infections. Patients and methods The study analysed 149 patients who underwent bronchoscopy for lung lesions suspected to be lung cancer. Protected specimen brush (PSB) samples were obtained during bronchoscopy prior to any specific treatment. Bacterial identification and antimicrobial susceptibility testing were conducted on the isolated strains. Results Bacterial colonization was detected in 88.6% of patients, with 21.5% carrying PPMs. Notably, patients with type 2 diabetes exhibited a higher rate of PPM colonization compared to others. Antibiotic susceptibility testing showed no significant differences in efficacy between amoxicillin with clavulanic acid and first-generation cephalosporin in both colonized patients and those with PPMs. Importantly, no multidrug-resistant bacteria were identified. Conclusions Our findings indicate a slightly lower PPM colonization rate compared to previous studies, possibly due to the unique geographic characteristics of the study population. The absence of significant differences in bacterial susceptibility between the two tested antibiotics highlights the need for further research to refine perioperative infection management strategies.
Ključne besede: bronchial bacterial colonization, potentially pathogenic microorganisms, antibiotic prophylaxis
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 222; Prenosov: 81
Celotno besedilo (396,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Unravelling the lung cancer diagnostic pathway : identifying gaps and opportunities for improvementMateja Marc-Malovrh, Katja Adamič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background
A fast and well-organized complex diagnostic process is important for better success in the treatment of lung cancer patients. The aim of our study was to reveal the gaps and inefficiencies in the diagnostic process and to suggest improvement strategies in a single tertiary centre in Slovenia.
Patients and methods
We employed a comprehensive approach to carefully dissect all the steps in the diagnostic journey for individuals suspected of having lung cancer. We gathered and analysed information from employees and patients involved in the process by dedicated questionnaires. Further, we analysed the patients’ data and calculated the diagnostic intervals for patients in two different periods.
Results
The major concerns among employees were stress and excessive administrative work. The important result of the visual journey and staff reports was the design of electronic diagnostic clinical pathway (eDCP), which could substantially increase safety and efficacy by diminishing the administrative burden of the employees. The patients were generally highly satisfied with diagnostic journey, but reported too long waiting times. By analysing two time periods, we revealed that diagnostic intervals exceeded the recommended timelines and got importantly shorter after two interventions - strengthening the diagnostic team and specially by purchase of additional PET-CT machine (the average time from general practitioner (GP) referral to the multidisciplinary treatment board (MDTB) decision was 50.8 [± 3.0] prior and 37.1 [± 2.3] days after the interventions).
Conclusions
The study illuminated opportunities for refining the diagnostic journey for lung cancer patients, underscoring the importance of both administrative and capacity-related enhancements.
Ključne besede: lung cancer, diagnostic pathway, improvement
Objavljeno v DiRROS: 02.06.2025; Ogledov: 173; Prenosov: 105
Celotno besedilo (762,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Endobronchial ultrasound elastography strain ratio for mediastinal lymph node diagnosisAleš Rozman, Mateja Marc-Malovrh, Katja Adamič, Tjaša Šubic, Viljem Kovač, Matjaž Fležar, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: cancer staging, elastography, endobronchial ultrasound, lung cancer, needle biopsy
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2024; Ogledov: 838; Prenosov: 415
Celotno besedilo (785,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 1394; Prenosov: 562
Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 1509; Prenosov: 646
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Merjenje tlakov plevralnega prostora med razbremenilno punkcijo (plevralna manometrija) kot varna in objektivna metoda pri ocenjevanju vpliva plevralnega izliva na izražanje simptomovAnita Meglič, Katja Adamič, Vladimir Dimitrić, Vesna Nikolić, Aleš Rozman, Mateja Marc-Malovrh, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Bolniki s plevralnim izlivom pogosto potrebujejo razbremenilno plevralno punkcijo (RPP), po kateri navajajo bolj ali manj izrazito olajšanje dispneje. Zaradi varnosti se priporoča, da se med RPP odstrani do 1.500 mL tekočine. Metode: V raziskavo smo vključili 96 bolnikov, pri katerih je bila potrebna RPP. Zbirali smo ocene stopnje dispneje na lestvici VAS pred, takoj po in 2 uri po RPP, pri 73 bolnikih pa še 24 ur po RPP ter beležili količino odstranjene tekočine. Med RPP smo z vodnim manometrom merili plevralne tlake, iz katerih smo izračunali elastanco plevralnega prostora in na podlagi meritev bolnike razdelili v skupine z različnimi elastančnimi krivuljami. Rezultati: Med začetnim plevralnim tlakom in količino odstranjene tekočine ter olajšanjem dispneje po opravljeni RPP smo ugotovili statistično značilno povezanost. Pri največjem deležu bolnikov smo RPP zaključili zaradi pojava simptomov, zaradi meritev plevralnega tlaka pa smo RPP prekinili pri 16 bolnikih (16,7 %). V skupino z normalno elastančno krivuljo smo uvrstili 74 bolnikov, nezmožnost razpenjanja pljuč pa smo ugotovili pri 22 bolnikih. Med RPP ni bilo pomembnih zapletov, kljub temu da smo več kot 1.500 mL izliva odstranili pri 32 (33 %) bolnikih. Zaključek: Višji začetni plevralni tlak je šibko povezan z višjo začetno stopnjo dispneje in večjim olajšanjem dispneje po opravljeni RPP. Najbolj uporabna je dinamika sprememb plevralnega tlaka, s katero lahko že med RPP prepoznamo nezmožnost razpenjanja pljuč. Med RPP s plevralno manometrijo lahko varno odstranimo tudi več kot 1.500 mL tekočine
Ključne besede: pljuča, dispneja, vizualna analogna lestvica, elastančne krivulje, nezmožnost razpenjanja pljuč
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2022; Ogledov: 1173; Prenosov: 507
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenja raka v Republiki SlovenijiKatarina Lokar, Marjana Bernot, Maja Ebert Moltara, Mateja Marc-Malovrh, Radivoje Pribaković Brinovec, Brigita Skela-Savič, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, 2020, strokovni članek Ključne besede: načrtovanje zdravstvenega osebja, zdravljenje raka, paliativna oskrba, incidenca, umrljivost, napovedovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 2321; Prenosov: 654
Celotno besedilo (155,98 KB) |
10. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2020, strokovni članek Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 22.09.2020; Ogledov: 2849; Prenosov: 1015
Celotno besedilo (1,37 MB) |
