1. Exploring marine microbial diversity : an overview of representative sampling strategiesZrinka Ljubešić, Marija Gligora Udovič, Donata Overlingė, Filip Grgurević, Füsun Akgül, Ariola Bacu, Ana R. Díaz Marrero, Dragana Drakulović, Stefano Fazi, Susana P. Gaudêncio, Anamarija Kolda, Lucie Novoveská, Ivo Safarik, Joana Sousa, Olivier Thomas, Maggie M. Reddy, Giovanna Cristina Varese, Marlen Ines Vasquez, Tihomir Makovec, Ana Rotter, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: biodiscovery, marine microbial diversity, sampling protocol, sample preservation and storage, biorepositories, cultures, marine biology
Objavljeno v DiRROS: 17.10.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (5,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kartiranje morskega dna in habitatnih tipov ter popis flore in favne na območju predvidene gradnje protipoplavne zaščite mesta Piran : končno poročiloLovrenc Lipej, Ana Fortič, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Tihomir Makovec, Milijan Šiško, Leon Lojze Zamuda, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Občina Piran, protipoplavna zaščita, kartiranje, habitatni tipi, biološke združbe
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 123
Celotno besedilo (6,30 MB) |
3. Pregled stanja morskega dna na območju predvidenega posega (predvidena nasipavanja s prodcem) na centralni plaži v PortorožuLovrenc Lipej, Tihomir Makovec, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Danijel Ivajnšič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, osrednja portoroška plaža, topografski pregled, predvideni posegi
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 767; Prenosov: 262
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. Analiza pritiskov in presoja vplivov na morski ekosistem Krajinskega parka Strunjan s poudarkom na vplivu turizma in prostočasnih dejavnosti na stanje morskih travnikovLovrenc Lipej, Danijel Ivajnšič, Tihomir Makovec, Martina Orlando-Bonaca, Simone Spinelli, Milijan Šiško, Domen Trkov, Borut Mavrič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: morski travniki, kartiranje, MediSkew indeks, pritiski, Krajinski park Strunjan
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 704; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,91 MB) |
5. Animal life in the shallow subseafloor crust at deep-sea hydrothermal ventsMonika Bright, Sabine Gollner, André Luiz de Oliveira, Salvador Espada-Hinojosa, Avery Fulford, Tihomir Makovec, Tinkara Tinta, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: It was once believed that only microbes and viruses inhabited the subseafloor crust beneath hydrothermal vents. Yet, on the seafloor, animals like the giant tubeworm Riftia pachyptila thrive. Their larvae are thought to disperse in the water column, despite never being observed there. We hypothesized that these larvae travel through the subseafloor via vent fluids. In our exploration, lifting lobate lava shelves revealed adult tubeworms and other vent animals in subseafloor cavities. The discovery of vent endemic animals below the visible seafloor shows that the seafloor and subseafloor faunal communities are connected. The presence of adult tubeworms suggests larval dispersal through the recharge zone of the hydrothermal circulation system. Given that many of these animals are host to dense bacterial communities that oxidize reduced chemicals and fix carbon, the extension of animal habitats into the subseafloor has implications for local and regional geochemical flux measurements. These findings underscore the need for protecting vents, as the extent of these habitats has yet to be fully ascertained.
Ključne besede: subseafloor, hydrothermal vents, tubeworms, larvae, vent fluids, bacterial communities, geochemical flux, geochemistry, marine biology
Objavljeno v DiRROS: 22.10.2024; Ogledov: 855; Prenosov: 1395
Celotno besedilo (4,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1801; Prenosov: 1036
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 2303; Prenosov: 1223
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1716; Prenosov: 1053
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1870; Prenosov: 1086
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Raziskave ribjih združb v akvatoriju Krajinskega parka Strunjan : zaključno poročilo 2015Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Martina Orlando-Bonaca, Jernej Uhan, Tihomir Makovec, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Javni zavod Krajinski park Strunjan (v nadaljevanju KPS) je v okviru projekta Sustainable management of artisanal fisheries in the Strunjan Nature Reserve načrtoval projektne aktivnosti, ki jih je zaupal v izvedbo strokovnjakom iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Te aktivnosti so:
a) priprava srečanja s profesionalnimi ribiči, ki sodelujejo pri projektu in seznanitev z ribjo biodiverziteto na območju KPS,
b) predstavitev izsledkov primerjalne študije skupnosti ribičev, ki sodelujejo na projektu ter izvedencem ribiške stroke in
c) predstavitev izsledkov primerjalne študije na znanstvenih in strokovnih srečanjih.
d) analiza ribjega ulova, pridobljenega z načrtnim izlovom v akvatoriju KPS in pred njim, primerjava dobljenih podatkov s podatki opazovalnih cenzusev z namenom ugotavljanja rezidenčnosti posameznih vrst,
e) izvajanje opazovalnega cenzusa za popisovanje obrežne ribje favne in opredelitev gostote ribjih vrst v danem okolju (popis obrežne ribje favne in pridobitev naslednjih podatkov. Seznam vrst, gostoto vrst, podatke o življenjskem okolju določenih vrst,
f) Dopolnitev seznama ribjih vrst znotraj zavarovanega območja in v neposredni bližini s primerjavo podatkov o rezidentnih, tranzicijskih, rednih in naključnih vrstah.
Pričujoče poročilo obravnava vse zgoraj navedene točke, razen točk a, b in c, ki se nanašajo na predavanja za ribiče v smislu popisovanja ribje združbe v akvatoriju KPS predstavitve rezultatov ribičem in izvedencem.
Ključne besede: ekologija, morje, habitatni tipi, biocenoze, ribe, ribolov, Krajinski park Strunjan, paralelni transekti, ribištvo, vertikalni transekti, obalno morje, zavarovana morska območja, biodiverziteta
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1360; Prenosov: 1048
Celotno besedilo (12,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
