151. Analiza učinkovitosti hiperbarične in radijsko frekvenčne terapije športnih mikropoškodb : končno poročilo o rezultatih raziskaveBoštjan Šimunič, Jan Čžan Stermšek, Monika Doles, Andrej Švent, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: športniki, vadba, intenzivna vadba, bolečine, hiperbarična terapija, radijsko frekvenčna terapija
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 279
 Celotno besedilo (488,60 KB) |
152. Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 20192019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2021; Ogledov: 1371; Prenosov: 1016
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
153. Genetic aspects linked to production and use of forest reproductive material (FRM) : collecting scientific evidence for developing guidelines and decision support tools for effective FRM managementDušan Gömöry, Katri Himanen, Mari Mette Tollefsrud, Claes Uggla, Hojka Kraigher, Sandor Bordacs, Paraskevi Alizoti, Stuart A'Hara, Aline Frank, Gunnar Friis Proschowsky, Josef Frýdl, Thomas Geburek, Monique Guibert, Mladen Ivanković, Ana Jurše, Stuart Kennedy, Jan Kowalczyk, Heike Liesebach, Tiit Maaten, Andrej Pilipović, Roberta Proietti, Volker Schneck, Alain Servais, Brynjar Skúlason, Christoph Sperisen, Frank Wolter, Tefide Yüksel, Michele Bozzano, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: This report summarises the current state of knowledge in genetic aspects linked to the production and use of forest reproductive material (FRM). The first chapter describes the different categories of FRM, considers the strategic choice between artificial and natural regeneration in the face of climate change, and articulates the need for and purposes of FRM. Chapter 2 outlines the FRM production chain, in terms of: i) FRM approval, management, collection and certification (seed sources, stands, orchards, plus trees and clones others); ii) Testing standards and examples; iii) Effect of seed and seedling material not intended for use as FRM on forest genetic resources; iv) Breeding effects on basic material including conservation strategy; v) Harvesting, processing and storage of seeds; vi) Nursery practices; vii) Certification and Traceability; and viii) FRM Trading and Transport. Chapter 3 examines FRM with regard to: i) Forest regeneration strategies % especially considering climate change, and ii) Assisted migration and available decision support tools. Chapter 4 provides a detailed overview of forest establishment methods, and chapter 5 looks at keeping records of seed origin to improve forest management. The final chapter offers 38 recommendations arising from the review. This work is the result of an international collaboration rooted in EUFORGEN for more than two decades. It is built on the firm belief that the genetic element is decisive for the creation of a resilient forest capable of surviving threats and adapting to changes, thus enabling the evolution of ecosystems and the conservation of the productive landscape.
Ključne besede: forest reproductive material
Objavljeno v DiRROS: 05.11.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 474
Celotno besedilo (5,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
154. Dopolnitev proizvodno-emisijskih modelov sektorjev : gozdarstvo, kmetijstvo, odpadki in prometMihael Gabrijel Tomšič, Fouad Al-Mansour, Stane Merše, Andreja Urbančič, Primož Simončič, Nike Krajnc, Jože Verbič, Viktor Grilc, Muharem Husić, Jože Voršič, Andrej Hanžič, Marjan Seliškar, 2002, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: energetika
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 833; Prenosov: 263
Celotno besedilo (3,98 MB) |
155. |
156. |
157. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1244; Prenosov: 355
Celotno besedilo (582,71 KB) |
158. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, strokovna monografija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2021; Ogledov: 2917; Prenosov: 1487
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
159. Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastiščAndrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3558; Prenosov: 2095
Celotno besedilo (840,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
160. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1410; Prenosov: 424
Celotno besedilo (336,18 KB) |
