11. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 1808; Prenosov: 868
 Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Celostna rehabilitacija onkoloških bolnikovLorna Zadravec-Zaletel, Mateja Kurir-Borovčić, Nikola Bešić, 2022, strokovni članek Povzetek: V okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) smo z aktivnostmi za vzpostavitev celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov pričeli leta 2017. Celostna rehabilitacija zajema medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter je prilagojena posameznemu bolniku. Omogoča zgodnje prepoznavanje somatskih in psihičnih posledic malignega obolenja in njegovega zdravljenja ter njihovo čim prejšnje odpravljanje. Njena dobrobit je boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje ter hitrejša vrnitev na delovno mesto. Raziskava celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk OREH se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana izvaja od leta 2019 in je namenjena razvoju ter testiranju novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji. Osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnica sooča, in je bolnici v oporo med težkimi preizkušnjami na poti zdravljenja. Prek multidisciplinarnega konzilija OREH je bolnica v odvisnosti od izraženosti težav in v skladu s smernicami ter klinično potjo celostne rehabilitacije napotena na različne storitve celostne rehabilitacije v okviru mreže izvajalcev. Preliminarne analize rezultatov kažejo dobrobit celostne rehabilitacije na določenih področjih. V okviru celostne rehabilitacije vzpostavljamo tudi klinični register poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, v mesecu oktobru pa bomo začeli na OI Ljubljana izvajati Pilotno raziskavo celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022– 2024. Naš namen je namreč razširiti celostno rehabilitacijo na širši krog onkoloških bolnikov, kar je zapisano tudi v zavezujočem dokumentu DPOR 2022–2026. V prihodnosti bomo razširili in izboljšali sodelovanje s sodelujočimi institucijami, zagotovili financiranje dejavnosti celostne rehabilitacije in si prizadevali spremeniti zakonodajo zgodnje poklicne rehabilitacije. Oviro za hitrejšo implementacijo celostne rehabilitacije predstavlja predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnjakov in prostorov.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, onkološki bolniki, Državni program obvladovanja raka, rak dojke
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 1921; Prenosov: 477
Celotno besedilo (105,71 KB) |
13. |
14. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Andreja Gornjec, Teja Kovačec Hermann, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Nataša Kos, Nada Rotovnik-Kozjek, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, zdravljenje, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 3752; Prenosov: 1138
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Klinična pot celostne rehabilitacije bolnikov z rakom dojkeNikola Bešić, Simona Borštnar, Vesna Homar, Denis Mlakar-Mastnak, Zlatka Mavrič, Anamarija Mozetič, Jana Knific, Nataša Kos, Nina Kovačević, Nada Rotovnik-Kozjek, Nena Kopčavar Guček, Mateja Kurir-Borovčić, Tanja Marinko, Ana Pekle-Golež, Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Branka Stražišar, Tanja Španić, Lorna Zadravec-Zaletel, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: rak dojke, bolniki, celostna rehabilitacija, klinične poti
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 3160; Prenosov: 1095
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 2167; Prenosov: 651
Celotno besedilo (63,86 KB) |
17. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 3101; Prenosov: 748
Celotno besedilo (322,91 KB) |
18. Program Dora v letu 2018Katja Jarm, Cveto Šval, Mateja Krajc, Mateja Kurir-Borovčić, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Janez Žgajnar, Vesna Škrbec Murn, 2018, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: rak dojke, presejalni programi, presejalni testi
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2020; Ogledov: 3717; Prenosov: 970
Celotno besedilo (1,09 MB) |
19. Spremna beseda k temi 32. onkološkega vikendaSimona Borštnar, Mateja Kurir-Borovčić, Srdjan Novaković, Lorna Zadravec-Zaletel, Branko Zakotnik, Janez Žgajnar, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obvladovanje raka, celostna rehabilitacija, onkološki bolniki, javno zdravstvo
Objavljeno v DiRROS: 18.09.2019; Ogledov: 3298; Prenosov: 906
Celotno besedilo (68,71 KB) |
20. |
