41. Design of coiled-coil protein-origami cages that self-assemble in vitro and in vivoAjasja Ljubetič, Fabio Lapenta, Helena Gradišar, Igor Drobnak, Jana Aupič, Žiga Strmšek, Duško Lainšček, Iva Hafner Bratkovič, Andreja Majerle, Nuša Krivec, Mojca Benčina, Tomaž Pisanski, Tanja Ćirković-Veličković, Adam Round, José María Carazo, Roberto Melero, Roman Jerala, 2017, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 17.04.2018; Ogledov: 3878; Prenosov: 2531
 Celotno besedilo (741,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubnikovRoman Pavlin, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: škodljivci, gozd, pasti, gozdni škodljivec, feromon, sintetični feromon, podlubnik, vpliv na žuželke, varstvo gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4730; Prenosov: 2014
Celotno besedilo (2,41 MB) |
43. Vpliv temperature lesa in temperature NC-lakov na racionalizacijo površinske obdelave in kvaliteto proizvodov lesne industrijeVekoslav Mihevc, Roman Dekleva, Borut Kričej, Anton Šolar, 1975, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, lesna tehnologija, lak, obdelava lesa, viskoznost laka, čas sušenja, debelina filma, trdota lesa, sijaj lesa, odpornost proti udarcem, prožnost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2957; Prenosov: 728
Celotno besedilo (6,23 MB) |
44. Nekatere genetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v SlovenijiRobert Brus, Roman Longauer, 1995, izvirni znanstveni članek Povzetek: Delo obravnava nekatere populacijskogenetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Z analizo 10 encimskih sistemov in 16 izoencimskih lokusov so ocenjene genetska struktura, genetska raznolikost in genetska diferenciranost osmih slovenskih jelovih populacij. Na osnovi teh značilnosti avtorja jelove populacije v Sloveniji primerjata s tistimi iz nekaterih drugih delov Evrope. Preskušeni sta hipotezi o vplivu geografske dolžine in o vplivu geografske dolžine in o vplivu reakcije tal na genetsko strukturo jelovih populacij v Sloveniji.
Ključne besede: jelka, izoencim, genetska struktura, genetska raznolikost, genetska diferenciranost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4439; Prenosov: 1944
Celotno besedilo (1,32 MB) |
45. |
46. Additions and omissions to the list of hoverfly fauna (Diptera: Syrphidae) of SloveniaMaarten De Groot, Roman Luštrik, Tim Faasen, Dare Fekonja, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: The changes in the checklist of hoverflies of Slovenia are presented. Fifteen species are recorded as new for the fauna of Slovenia: Brachyopa panzeri, Brachypalpus laphriformis, Callicera aenea, Chamaesyrphus scaevoides, Chalcosyrphus valgus, Melangyna lasiophthalma, Meligramma guttata, Merodon aberrans, Parhelophilus frutetorum, Orthonevra intermedia, Platycheirus occultus, Rhingia borealis, Spazigaster ambulans, Sphaerophoria chongjini and Sphaerophoria fatarum. From the species complex of Merodon aeneus, both M. aeneus species A/B and M. aeneus C were recorded. One species, Xylota caeruliventris, was omitted from the checklist because of misidentification. Information on habitat characteristics, range and conservation status is givenfor every new species.
Ključne besede: entomology, flies, hoverflies, fauna, new records, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3418; Prenosov: 903
Celotno besedilo (462,97 KB) |
47. Bolezni in moteči dejavniki v konceptu integralnega varstva gozdnih ekosistemov : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela na področju ciljnih raziskovalnih programov (CRP)Maja Jurc, Janez Titovšek, Dušan Jurc, Alenka Munda, Roman Pavlin, 2000, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, gozdovi, zdravstveno stanje, bolezeni, škodljivci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3137; Prenosov: 870
Celotno besedilo (13,69 MB) |
48. |
49. |
50. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, strokovni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5180; Prenosov: 1141
Celotno besedilo (5,00 MB) |
