21. Teden gozdov 2022 : sodobna nega gozdaBoris Rantaša, Kristina Sever, Andreja Gregorič, Andrej Breznikar, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, poljudni članek Ključne besede: Teden gozdov, nega, gozdovi, gozdarstvo, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 598; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
22. Terminologies and characteristics of natural mineral and thermal waters in selected European countriesDaniel Elster, Teodóra Szőcs, Nóra Gál, Birgitte Hansen, Denitza D. Voutchkova, Jörg Schullehner, Julie Lions, Lucio Martarelli, Elena Giménez-Forcada, José Angel Díaz-Muñoz, Eline Malcuit, Gerhard Schubert, Gerhard Hobiger, Nina Rman, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: This study discusses 1) the national legislative frameworks, terminologies, and criteria for the recognition of natural mineral waters and thermal waters in selected European countries (Austria, Bosnia and Herzegovina, Denmark, France, Hungary, Iceland, Italy, Lithuania, Poland, Portugal, Romania, Serbia, Slovenia, and Spain), and 2) it provides a first extensive multi-national overview of hydrogeological and hydrogeochemical characteristics of numerous water sources from those regions.
Ključne besede: hydrogeology, regulatory framework, hydrogeochemical composition, natural mineral water, thermal water, Europe
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 246
Celotno besedilo (10,31 MB) |
23. Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov
Ključne besede: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 709; Prenosov: 200
Celotno besedilo (285,00 KB) |
24. What could be 3DForEcoTech COST Action contribution to National Forest Inventories : presented at the 3DForEcoTech workshop, 15.06.2022, PragueGal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Anže Martin Pintar, 2022, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: National Forest Inventory, dendrometry, improvement, field mensuration, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 28.06.2022; Ogledov: 750; Prenosov: 0 |
25. Nacionalna gozdna inventura : interna navodila za terensko delo (2020-2024) : (ver. 02 / 2022) : dopolnitve 13. 5. 2022Mitja Skudnik, Jure Žlogar, Aleš Poljanec, Rok Pisek, Anže Martin Pintar, Gal Kušar, Matjaž Guček, Andrej Grah, Marko Kovač, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, monitoring, terenske meritve, trajne vzorčne ploskve, navodila
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 346
Celotno besedilo (4,71 MB) |
26. Repository of drought event impacts across the danube catchment countries between 1981 and 2016 using publicly available sourcesJiří Jakubínský, Monika Bláhová, Lenka Bartošová, Klára Steinerová, Jan Balek, Petra Dížková, Daniela Semerádová, Daniel Alexandru, Galia Bardarska, Sabina Bokal, Gregor Gregorič, Gal Oblišar, Andreja Sušnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Drought directly and indirectly affects human society in a number of ways. In many regions of the world climate change will exasperate the effects of droughts, affect national economies more intensely. The main aim of this article was to catalogue and analyze the drought impacts in the 11 Central and South Eastern European states located in the Danube river basin. The identification of dry episodes was based on information from publicly available sources, namely, newspaper and journal articles that reported drought impacts. Information on drought impact occurrences was classified into one of five defined categories in which the drought impact report was most clearly manifested (i.e., agriculture, forestry, soil systems, wildfires and hydrology). In terms of the spatial distribution of drought impacts, individual recorded events were analyzed at the level of EU NUTS regions (or their equivalent in non-EU countries). The analysis highlights country-specific vulnerability to drought. Furthermore, gradual increases in drought events and the number of reported impacts were identified, which was particularly evident in the agricultural sector.
Ključne besede: drought impact, Danube basin, agriculture, climate change, water stress
Objavljeno v DiRROS: 21.04.2022; Ogledov: 822; Prenosov: 372
Celotno besedilo (2,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
27. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2020 : prvi panel vzorčne mrežeMitja Skudnik, Gal Kušar, Jernej Jevšenak, Anže Martin Pintar, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 846; Prenosov: 0 |
28. Podobe gozdnega revirjaAnton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 210
Celotno besedilo (522,26 KB) |
29. Opredelitev gozdov, nerazpoložljivih za oskrbo z lesom (FNAWS)Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo izbrana merila (naklon in nadmorska višina gozdnih sestojev, prirastek, oddaljenost od gozdnih cest), ki lahko vplivajo na razpoložljivost gozdov za oskrbo z lesom v posameznih ekoloških regijah. Z izbranimi merili (naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdni rezervati, prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka in varovalni gozdovi) smo predstavili štiri variante prostorskega informacijskega sloja FNAWS (gozdovi nerazpoložljivi za oskrbo z lesom). Po najstrožji varianti (najostrejša merila) smo med FNAWS uvrstil 6,8 % vseh gozdov, po najmilejši (najbolj ohlapna merila) pa kar 17,6 % vseh gozdov. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izdelavi karte FNAWS, smo oblikovali dvostopenjski protokol (kabinet, teren) za uvrstitev trajnih vzorčnih ploskev Nacionalne gozdne inventure (NGI) med FAWS/FNAWS. Pri primerjavi obstoječe uvrstitve ploskev Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) leta 2018 in NGI 2020 na terenu z narejenim slojem FNAWS smo ugotovili dobro ujemanje uvrstitve ploskev med negospodarjene (90 %).
Ključne besede: merila, naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdovi, razpoložljivi za oskrbo z lesom (FAWS), gozdovi, nerazpoložljivi za oskrbo z lesom (FNAWS), Nacionalna gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 1129; Prenosov: 334
Celotno besedilo (580,82 KB) |
30. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 362
Celotno besedilo (301,68 KB) |
