Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Krajc Mateja) .

1 - 10 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Breast cancer risk prediction using Tyrer-Cuzick algorithm with an 18-SNPs polygenic risk score in a European population with below-average breast cancer incidence
Tjaša Oblak, Petra Škerl, Benjamin J. Narang, Rok Blagus, Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Goals: To determine whether an 18 single nucleotide polymorphisms (SNPs) polygenic risk score (PRS18) improves breast cancer (BC) risk prediction for women at above-average risk of BC, aged 40-49, in a Central European population with BC incidence below EU average. Methods: 502 women aged 40-49 years at the time of BC diagnosis completed a questionnaire on BC risk factors (as per Tyrer-Cuzick algorithm) with data known at age 40 and before BC diagnosis. Blood samples were collected for DNA isolation. 250 DNA samples from healthy women aged 50 served as a control cohort. 18 BC-associated SNPs were genotyped in both groups and PRS18 was calculated. The predictive power of PRS18 to detect BC was evaluated using a ROC curve. 10-year BC risk was calculated using the Tyrer-Cuzick algorithm adapted to the Slovenian incidence rate (S-IBIS): first based on questionnaire-based risk factors and, second, including PRS18. Results: The AUC for PRS18 was 0.613 (95 % CI 0.570-0.657). 83.3 % of women were classified at above-average risk for BC with S-IBIS without PRS18 and 80.7 % when PRS18 was included. Conclusion: BC risk prediction models and SNPs panels should not be automatically used in clinical practice in different populations without prior population-based validation. In our population the addition of an 18SNPs PRS to questionnaire-based risk factors in the Tyrer-Cuzick algorithm in general did not improve BC risk stratification, however, some improvements were observed at higher BC risk scores and could be valuable in distinguishing women at intermediate and high risk of BC.
Ključne besede: early breast cancer, polygenic risk score, risk prediction
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Dedni dejavniki, povezani z rakom dojk
Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, genetika, register raka
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (205,81 KB)

3.
Vloga in delovanje preventivnih/presejalnih centrov za dojke
Jožica Maučec Zakotnik, Mateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, 2006, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 127; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (584,86 KB)

4.
Presejanje za raka dojk - kje smo danes
Maja Primic-Žakelj, Mateja Krajc, Jožica Maučec Zakotnik, 2006, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 111; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (325,66 KB)

5.
Dedni rak telesa maternice : kdaj je indicirano genetsko svetovanje
Ksenija Strojnik, Ana Blatnik, Mateja Krajc, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Tudi genetski dejavniki imajo vlogo pri nagnjenosti k razvoju raka telesa maternice. Najpogosteje se pojavlja v sklopu dednega sindroma Lynch (približno 3 % vseh bolnic z rakom telesa maternice). Pri vseh bolnicah s karcinomom endometrija se zato opravlja presejanje za sindrom Lynch, in sicer z imunohistokemičnim barvanjem za izražanje beljakovin popravljanja neujemanja in/ali z določanjem mikrosatelitne nestabilnosti iz primarnega tumorja. Pri vseh je tudi zelo pomembno natančno preveriti družinsko in osebno anamnezo drugih malignih ali benignih tumorjev. Na ta način aktivno iščemo tiste, ki imajo večjo verjetnost, da so nosilke genetskih okvar, povezanih z dedno obliko raka telesa maternice. Te potrebujejo napotitev in obravnavo pri kliničnem genetiku. V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana obravnava teh bolnic in njihovih svojcev poteka v okviru multidisciplinarne obravnave. Nosilci podedovanih genskih okvar lahko na podlagi genetskega izvida informirano soodločajo o preventivnih ukrepih glede na njihovo ogroženost za rake, ki so povezani v določen dedni sindrom.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (295,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Zdravstvena pismenost: pomen pri zgodnjem odkrivanju in preventivi raka : XXX. seminar "In memoriam dr. Dušana Reje"
2022, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: zdravstvena pismenost
Objavljeno v DiRROS: 15.02.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
8.
Analiza rezultatov genetskega testiranja bolnic in bolnikov z rakom dojk
Simona Hotujec, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (36,93 KB)

9.
Obsevanje raka dojk pri brca1 in brca2 pozitivnih bolnicah
Alenka Jerala, Mateja Krajc, Tanja Marinko, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 314; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (40,23 KB)

10.
Dedni dejavniki, povezani z rakom prostate
Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki za raka prostate so starost, etnična pripadnost in družinska anamneza raka prostate. Rak prostate se lahko pojavlja v sklopu različnih dednih sindromov, kot sta npr. sindrom dednega raka dojk in/ ali jajčnikov in sindrom Lynch. Moških z rakom prostate in pozitivno družinsko anamnezo rakavih obolenj ne testiramo le zato, da bi ocenili njihovo ogroženost za razvoj drugih rakov v sklopu dednega sindroma. Zaradi razvoja specifičnih zdravil je izvid genetskega testiranja lahko pri njih pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju genetskih testiranj za zarodne patogene in verjetno patogene različice v genih, ki visoko in zmerno ogrožajo za raka prostate in lahko napovedujejo agresivnost bolezni in odziv na specifično zdravljenje. Obenem se uveljavlja tudi genetsko testiranje vzorcev tumorske DNA, ki zazna tako zarodne kot pridobljene, t. i. somatske patogene različice, vpletene v proces kancerogeneze. Genetski izvid je pomemben tudi za krvne sorodnike testiranih. Če je v določenem genu prisotna zarodna patogena različica, je možno odkrivanje nosilcev te okvare tudi med ostalimi sorodniki. Zdravim nosilcem lahko tako omogočimo njim prilagojene presejalne programe za rake, za katere so lahko visoko ali zmerno ogroženi.
Ključne besede: rak prostate, dednost, genetika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (177,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh