191. |
192. Mikoteka in herbarij Gozdarskega inštituta Slovenije : elaboratMaja Jurc, Franc Batič, Dušan Jurc, Hojka Kraigher, Igor Sirk, Anton Kralj, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zbirka, glive, lišaji, rastline, mikoriza, žive kulture gliv
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3234; Prenosov: 879
 Celotno besedilo (4,37 MB) |
193. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 4787; Prenosov: 883
Celotno besedilo (834,24 KB) |
194. |
195. |
196. Trendi v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SlovenijiMarjana Westergren, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Ob pričakovani večji pogostnosti in obsegu ujm sta nas žled februarja 2014 in namnožitev lubadarjev 2015 in 2016 opomnila na problematičnost preskrbe s semenom in sadikami. Pregledali smo obseg obnove s setvijo in sajenjem v zadnjih dvajsetih letih ter načrtovano porabo sadik in zaloge sadik v slovenskih drevesnicah. V Sloveniji se obseg obnove gozdov s sajenjem in setvijo zmanjšuje kljub vse večjim potrebam po obnovi gozdov po sanitarnih sečnjah; gozdno drevesničarstvo in semenarstvo razvojno zastaja. Trenutno v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti zadostnih količin semena in sadik vseh ciljnih drevesnih vrst za potrebe sanacij v slovenskih gozdovih.
Ključne besede: obnova gozdov, sadike, genetska pestrost, prilagodljivost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4494; Prenosov: 951
Celotno besedilo (1,13 MB) |
197. |
