91. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega vratu : Reccomendations for diagnosis, treatment and follow-up of patients with cervical carcinomaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Darja Arko, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Brigita Gregorič, Urška Ivanuš, Borut Kobal, Manja Šešek, Leon Meglič, Maja Pakiž, Nina Kovačević, Špela Smrkolj, Erik Škof, Iztok Takač, Helena Barbara Zobec Logar, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak materničnega vratu, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3316; Prenosov: 872
 Celotno besedilo (456,34 KB) |
92. Presejalni program ZORA po petih letih delovanja že kaže pomembne javnozdravstvene rezultateMaja Primic-Žakelj, Ana Pogačnik, Marjetka Uršič-Vrščaj, Urška Ivanuš, 2009, strokovni članek Povzetek: Program ZORA po petih letih delovanja na državni ravni že kaže javnozdravstvene rezultate. Prvi je velika pregledanost žensk, torej odstotni delež žensk, starih 20–64 let, ki so v treh letih, kolikor je priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu. V zadnjem obdobju (2006–2008) je stopnja pregledanosti pri nas 71,2-odstotna. Če preračunamo pregledanost na pet let, kot je presejalni interval na Finskem in v Veliki Britaniji, torej v državah, ki so drugim v Evropi zgled, je pri nas ta stopnja 82,1-odstotna. V Veliki Britaniji je bila v istem obdobju 78,6- odstotna, na Finskem pa že dolga leta ne presega 70 %. Drugi je manjše število novih primerov raka materničnega vratu (incidenca raka materničnega vratu). Incidenca raka materničnega vratu se je v petih letih delovanja presejalnega programa zmanjšala za dobro četrtino (28 %), z 209 novih primerov leta 2003 na 151 novih primerov leta 2007. Podatki Registra ZORA kažejo, da je bilo v letu 2007 pri 235.713 ženskah odvzetih in pregledanih 260.684 brisov. Na presejalnem pregledu je bilo 194.163 žensk (82 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov je bilo registriranih 8.569 izvidov, skoraj dve tretjini (nekaj več kot polovico) je rezultat diagnostičnih posegov. Dobrih rezultatov zagotovo ne bi bilo mogoče doseči brez prizadevanja številnih ginekologov v primarnem zdravstvenem varstvu žensk, presejalcev in citopatologov v laboratorijih in vseh drugih strokovnjakov, ki sodelujejo v multidisciplinarnem postopku presejanja in zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Želimo si, da bi skupna prizadevanja dajala podobne, če ne še boljše rezultate tudi v prihodnje.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2650; Prenosov: 717
Celotno besedilo (49,05 KB) |
93. |
94. |
95. Samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah presejalnih programov raka materničnega vratuUrška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ozadje in namen: V dobro organiziranih presejalnih programih raka materničnega vratu v Evropi in tudi Sloveniji se večina novih primerov raka materničnega vratu pojavlja pri tistih ženskah, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Iskanje novih načinov za povečanje pregledanosti ciljne populacije postaja zato eden vodilnih izzivov na tem področju. Po izsledkih preglednih raziskav in metaanaliz je najučinkovitejša metoda za povečanje odzivnosti vabilo neodzivnicam za samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu. Zanimalo nas je, kako učinkovita je ta metoda pri odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu v primerjavi z obstoječimi pristopi k neodzivnicam organiziranih presejalnih programov. Metode: Sistematični pregled rezultatov objavljenih raziskav na področju presejanja neodzivnic rednih organiziranih presejalnih programov v Evropi, z metodo samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Rezultati: Glavna rezultata raziskav sta odzivnost žensk, ki so na dom prejele tester za samoodvzem, in delež odkritih hudih predrakavih sprememb ali raka materničnega vratu (CIN 2+). Dodatni rezultati so vrste v raziskavah uporabljenih testerjev in metod analize testov HPV, kakovost samoodvzetih vzorcev, prevalenca HPV v skupini žensk, ki so opravile samoodvzem vaginalnega vzorca, in udeležba v presejanju HPV-pozitivnih žensk v nadaljnji diagnostiki. Zaključek: Številne raziskave enotno kažejo, da je za povečanje pregledanosti v dobro organiziranih presejalnih programih in nadaljnje zmanjšanje incidence raka materničnega vratu najbolj obetaven pristop alternativno presejanje neodzivnic s samoodvzemom vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Ker pa se rezultati med raziskavami in državami razlikujejo, je treba pred nadgradnjo obstoječega presejalnega programa novo metodo pilotno preveriti v ciljni skupini neodzivnic programa v okolju, v katerem se izvaja redno presejanje.
Ključne besede: rak materničnega vratu, vaginalni brisi, papilomavirusi, presejalni testi
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3064; Prenosov: 868
Celotno besedilo (1003,95 KB) |
96. Zbornik predavanj2014, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Ključne besede: papiloma virusi, infekcije, prevalenca, vakcinacija, presejanje, endometrij, adenokarcinom, konizacija, citodiagnostika, predrakave spremembe, kolposkopija, program ZORA, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2014; Ogledov: 5051; Prenosov: 0 |
