1. “Paste test” – a method for evaluating the fungal inhibition potential of ground wood samplesEli Keržič, Miha Humar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: As part of the »ULTRA – University of Ljubljana for a Sustainable Society« project, a new test method was introduced into the curriculum to provide insight into key properties that affect wood durability. This study aimed to adapt and verify the “paste test”, which uses wood dust in nutrient media to assess the inhibitory effect of wood components on fungal growth. The method was adapted to match the available laboratory equipment and simplified for educational use by students at the Department of Wood Science and Technology (Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia). The study involved testing fungal growth on nutrient media supplemented with spruce wood dust, with the goal of evaluating different grinding methods, nutrient media, and data analysis. Potato dextrose agar nutrient media was confirmed as a suitable alternative to malt extract agar. The wood dust fraction size had no significant effect on fungal inhibition, enabling the use of coarser, less time-saving grinding methods. Image analysis and logistic growth modelling were conducted using freely available software (ImageJ and R-Commander), which proved to be effective alternatives to proprietary tools. Visualization of growth using logistic growth rates offered a clearer comparative analysis, despite some loss of dynamic growth information.
Ključne besede: inhibition, wood chemistry, nutrient media, white rot fungi, brown rot fungi, logistic growth rate
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 547; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za pridobivanje naravnih bioaktivnih učinkovin za zaščito lesaViljem Vek, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Peter Hrovatič, Angela Balzano, Miha Humar, Primož Oven, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: S prispevkom želimo predstaviti glavne rezultate in povzetek znanstvenih dognanj, do katerih smo prišli z dvema nacionalnima podoktorskima projektoma ob podpori takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (MIZŠ) ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Analizirali smo biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za ekstrakcijo naravnih bioaktivnih spojin. Les grč in jedrovine smo uporabili kot biomaso za ekstrakcijo polifenolnih ekstraktivov, ki smo jih nato uporabili v naravno osnovanih pripravkih za zaščito lesa. Rezultati so pokazali, da hidrofilni ekstraktivi grč bora in jedrovine robinije zavirajo glivni razkroj lesa in imajo velik potencial kot biocidne komponente in antioksidanti v naravno osnovanih zaščitnih pripravkih. Nadaljnje raziskave antioksidativnih in protiglivnih lastnosti ekstraktivov lesa in skorje so v teku.
Ključne besede: robinija, rdeči bor, grče, les, manjvredna drevesna biomasa, ekstrakcija, polifenoli, naravni fungicidi in antioksidanti, biorafinerija, krožno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 636; Prenosov: 237
Celotno besedilo (8,29 MB) |
3. Leseni daljnovodni drogovi – analiza vzrokov za prezgodnji razkroj na območju SlovenijeMiha Humar, Boštjan Lesar, Nace Kregar, Simon Drnovšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Študija se osredotoča na analizo vzrokov za prezgodnji propad lesenih daljnovodnih drogov v severovzhodni Sloveniji, kjer je bilo zabeleženih več primerov hitrega glivnega razkroja drogov, kljub načrtovani življenjski dobi 30 do 50 let. Drogovi so bili izdelani iz lesa rdečega bora in impregnirani z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom. Namen raziskave je bil oceniti stanje stoječih drogov in preučiti ključne vzroke za njihovo prezgodnjo degradacijo na primeru dveh podrtih drogov. Uporabljene metode vključujejo uporabo rezistografa za določanje razkrojenosti lesa po preseku, izolacija izvrtkov za določanje penetracije in retencije. Poleg tega je bila opravljena mikroskopska in hiperspektralna analiza na vzorcih lesa za natančno karakterizacijo razkroja. Rezultati so pokazali, da je bila impregnacija lesa večinoma nezadostna, kar je vodilo v razširjen razkroj, zlasti na območjih, kjer je v les prodrlo premalo biocidnega proizvoda oziroma ni bila prepojena celotna beljava borovih drogov. Pospešen propad drogov je posledica delovanja gliv rjave trohnobe. Raziskava poudarja potrebo po izboljšani impregnaciji in rednem nadzoru drogov za zagotavljanje njihove življenjske dobe in s tem povezano zanesljivostjo oskrbe z električno energijo.
Ključne besede: daljnovodni drogovi, impregnacija, bakrovi biocidni proizvodi, glivni razkroj, rezistograf, penetracija, retencija
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 645; Prenosov: 264
Celotno besedilo (4,06 MB) |
4. Naslavljanje podnebnih izzivov preko valorizacije lesa poškodovanega v ujmah v Alpsko-Jadranski regijiEli Keržič, Boštjan Lesar, Jožica Gričar, Polona Hafner, Bernard Likar, Elisa Beltramini, Carlo Piemonto, Stefania Silvestri, Miha Humar, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: podnebne spremembe, poškodovan les, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, inovativna raba lesa
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 479; Prenosov: 237
Celotno besedilo (70,80 KB) |
5. Avtomatizacija pelodne analize slovenskega medu z uporabo umetne inteligenceLana Nastja Anžur, Martin Jurkovič, Adrian Mladenić Grobelnik, Jaka Godejša, Živa Alif, Miha Humar, Ivan Bratko, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: pelodna analiza, umetna inteligenca, slovenski med, melisopalinologija
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 471; Prenosov: 0 |
6. |
7. |
8. Crack size in coating and moisture problems comparing thermally modified and native spruce window frame profiles using hygrothermal simulationGregor Vidmar, Rožle Repič, Boštjan Lesar, Miha Humar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fungal growth and degradation of wood may be caused by damage in the surface coating. The larger the cracks, the greater in principle the possibility of moisture-induced problems. Measuring basic unknown material parameters and employing hygrothermal simulations, the suitability and the maximum acceptable vertical crack size in the surface coating for a given bottom window profile made of thermally modified (TM) spruce(wood) with that made of native spruce were compared for location Ljubljana. Validation with the field test data was the second objective of the respective research. The average calculated maximum moisture content in TM spruce is about 4% (kg/kg) lower than that of native spruce. The 3 mm wide crack in the surface coating of a window frame made of native spruce is of the highest concern, whereas a 9 mm wide crack in the coating of a TM spruce profile is still acceptable. As far as moisture content is concerned in our study the TM spruce window frames were proved to be significantly more suitable for installation than the corresponding frames made of native Norway spruce. It was shown that isopleth, VTT and biohygrothermal models for mould growth do not properly capture the comparison between both materials, mainly because they classify both in the same material class/substrate category and they do not consider the material moisture content.
Ključne besede: hygrothermal simulations, mould growth modelling, cracks in surface coating, thermally modified wood, wooden window frame
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2024; Ogledov: 938; Prenosov: 859
Celotno besedilo (1,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Lastnosti lesa iz rudnika SitarjevecMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 853; Prenosov: 374
Celotno besedilo (4,45 MB) |
10. Lastnosti lesa iz rudnika SitarjevecMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 1612; Prenosov: 495
Celotno besedilo (4,45 MB) |
