331. Zbiranje podatkov in razvoj prostorske informatike v prihodnje : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Marko Kovač, 2019, prispevek na konferenci brez natisa Ključne besede: gozdarstvo, vzorčenje, krajinska inventura, raba tal Objavljeno v DiRROS: 25.07.2019; Ogledov: 2698; Prenosov: 889 Celotno besedilo (1,29 MB) |
332. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicOlga Blatnik, Marko Boc, Tomi Bremec, Marko Hočevar, Katarina Barbara Karner, Boštjan Luzar, Janja Ocvirk, Barbara Perić, Jože Pižem, Martina Reberšek, Primož Strojan, 2019, strokovni članek Ključne besede: karcinom Merklovih celic, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3055; Prenosov: 782 Celotno besedilo (151,55 KB) |
333. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3352; Prenosov: 957 Celotno besedilo (193,88 KB) |
334. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, strokovni članek Ključne besede: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2869; Prenosov: 887 Celotno besedilo (492,29 KB) |
335. Melanom : informacije o bolezni in zdravljenjuJanja Ocvirk, Marko Hočevar, 2005, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavlja v celicah, ki dajejo koži porjavelost (melanociti). To je najbolj nevarna oblika kožnega raka, saj se lahko prek limfnega sistema ali krvnega obtoka razširi na druge dele telesa. Melanom je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom. Velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve. Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 1516; Prenosov: 334 Celotno besedilo (659,51 KB) |
336. Rak dojke : kaj morate vedetiSimona Borštnar, Matej Bračko, Tanja Čufer, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Marija Us-Krašovec, Elga Majdič, Bojana Pajk, Maja Primic-Žakelj, Miljeva Rener, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjetka Uršič-Vrščaj, Marija Vegelj-Pirc, Janez Žgajnar, 2006, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Pred vami je druga izdaja knjižice, v kateri vam predstavljamo osnovna dejstva in zmote o raku dojke. Rak dojke je najpogostejši rak žensk. Zaradi sodobnega načina življenja ženske vse manj rojevamo, prvi porod ob kontracepciji odlagamo v poznejše življenjsko obdobje, v pomenopavzi pa se moramo, da smo kos izzivom sodobne družbe, prepogosto zateči še k nadomestnemu hormonskemu zdravljenju. Ključne besede: dejavniki tveganja, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija, nasveti Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 4193; Prenosov: 908 Celotno besedilo (1,35 MB) |
337. Cetuksimab : dnevnik s praktičnimi navodili za bolnike z rakom debelega črevesa in dankeJanja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Jernej Benedik, Marko Boc, Maja Ebert Moltara, Tanja Mesti, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Knjižica je namenjena vsem, ki ste zboleli za napredovalim rakom debelega črevesa in danke. Vaš zdravnik onkolog vam za zdravljenje razsejane bolezni lahko predlaga zdravilo cetuksimab, ki se pri začetnem zdravljenju uporablja v kombinaciji z različnimi shemami kemoterapije, v poznejših linijah zdravljenja bolezni pa lahko tudi samostojno. Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, napredovali rak, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2760; Prenosov: 759 Celotno besedilo (2,03 MB) |
338. Trifluridin/tipiracil za zdravljenje razširjenega raka debelega črevesa in danke : dnevnik za bolnika2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Zdravilo trifluridin/tipiracil je vrsta kemoterapije za zdravljenje raka, ki spada v skupino zdravil, ki se imenujejo citostatiki (antimetaboliti). Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih z razširjenim rakom debelega črevesa in danke (razširjenim kolorektalnim rakom). Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, razširjeni rak, kemoterapija, bolniki, navodila Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2898; Prenosov: 955 Celotno besedilo (9,12 MB) |
339. Panitumumab : vodnik pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke z zdravilom panitumumabJanja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Marko Boc, Jernej Benedik, Tanja Mesti, Maja Ebert Moltara, 2017, strokovna monografija Povzetek: Kolorektalni rak je izraz za maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa je pogostejši pri ženskah, rak danke pa pri moških. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih in v starosti. Je eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi preiskavami (test na okultno kri na blatu in kolonoskopija), predvsem če gre za osebe z velikim tveganjem, zgodaj odkrijemo in tako tudi lažje ter uspešneje zdravimo. Ključne besede: rak debelega črevesa, zdravljenje, panitumumab, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 21.03.2019; Ogledov: 2964; Prenosov: 782 Celotno besedilo (550,45 KB) |
340. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni. Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3439; Prenosov: 953 Celotno besedilo (242,23 KB) |