41. |
42. |
43. Razmišljajmo globalno, delujmo lokalnoMitja Skudnik, Polona Hafner, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, trajnost, globalnost, lokalnost
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2740; Prenosov: 789
 Celotno besedilo (46,57 KB) |
44. |
45. |
46. Stable carbon isotopes in Norwey spruce (Picea abies (L.) Karst.) tree rings at two sites in SloveniaPolona Hafner, Tom Levanič, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stable isotopes in tree rings are an important tool in climate reconstruction and in studies of tree response on environmental factors in the past, similar like maximum latewood density, tree ring width and other tree ring parameters.In this article we present stable carbon isotopes physiology and the first two Slovenian d13C chronologies for Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) growing at two sites with different ecological conditions. Five trees were sampled at Pokljuka alpine site and three at Sorško polje lowland plantation. d13C values were compared with CRU TS 1.2 meteorological data-set,which provides information on climate in Europe for the 1901-2000 period at a 10ć spatial resolution. Results of correlation analysis for both sites revealed similar average d13C values, which are in strong negative correlation with amount of precipitation and positive correlation with temperatures in the growing period. Temporal stability of the correlation between precipitation and d13C values in July is significant for both sites, where as the stability of d13C - temperature relationship is significant only for the Sorško polje site.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4169; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (1,07 MB) |
47. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4753; Prenosov: 1991
Celotno besedilo (1,10 MB) |
48. |
49. Začetni sestanek projekta FORESDAPolona Hafner, Jožica Gričar, 2017, poljudni članek Ključne besede: projekti, Podonavje, FORESDA, raziskovalna dejavnost, vrednostne verige, inovacije, trajnostni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4179; Prenosov: 746
Celotno besedilo (253,58 KB) |
