Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Gričar Jožica) .

81 - 89 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
Anatomical-morphological identification of fine roots of the common European tree species
Tanja Mrak, Jožica Gričar, Peter Železnik, Hojka Kraigher, 2014, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: drobne korenine, rastlinska anatomija, rastlinska morfologija, gozdna tla, določevalni ključi, les korenin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3021; Prenosov: 1186
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

82.
Towards fine root identification key of common tree species
Tanja Mrak, Peter Železnik, Jožica Gričar, Hojka Kraigher, 2014, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2709; Prenosov: 1226
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
84.
Anatomical characteristics and hydrologic signals in tree-rings of oaks (Quercus robur L.)
Jožica Gričar, Martin De Luis, Polona Hafner, Tom Levanič, 2013, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2881; Prenosov: 1367
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

85.
86.
87.
Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?
Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3853; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

88.
Začetni sestanek projekta FORESDA
Polona Hafner, Jožica Gričar, 2017, poljudni članek

Ključne besede: projekti, Podonavje, FORESDA, raziskovalna dejavnost, vrednostne verige, inovacije, trajnostni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 11.05.2017; Ogledov: 4178; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (253,58 KB)

89.
Vpliv vremenskih razmer na lesno-anatomske značilnosti pri puhastem hrastu s Podgorskega Krasa
Martina Lavrič, Jožica Gričar, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2017; Ogledov: 5559; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (913,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh