181. Osimertinib za zdravljenje nedrobnoceličnega pljučnega rakaMojca Unk, Dušanka Vidovič, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Osimertinib je zdravilo za zdravljenje pljučnega raka, ki ima prisotno posebno spremembo gena za EGFR, t. i. mutacijo T790M. Osimertinib uvrščamo v skupino zdravil, ki jih imenujemo zaviralci protein-kinaze in so na voljo v obliki tablet. Osimertinib vpliva na T790M in lahko pomaga zmanjšati tumor ter upočasniti ali ustaviti rast raka pljuč.
Ključne besede: pljučni rak, nedrobnocelični rak, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2491; Prenosov: 688
 Celotno besedilo (173,87 KB) |
182. Zdravilo durvalumab za zdravljenje raka pljučMartina Vrankar, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Zdravnik vam je predpisal zdravilo durvalumab, ker imate neoperabilen nedrobnocelični rak pljuč. Zdravilo se uporablja potem, ko ste uspešno zaključili zdravljenje z obsevanjem in s kemoterapijo, saj je dokazano, da zdravljenje z zdravilom durvalumab ugodno vpliva na izid bolezni.
Ključne besede: bolniki, navodila, neželeni učinki, vprašanja in odgovori
Objavljeno v DiRROS: 21.03.2019; Ogledov: 2865; Prenosov: 713
Celotno besedilo (173,87 KB) |
183. Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?Mojca Medvešek, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Ključne besede: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
Objavljeno v DiRROS: 06.03.2019; Ogledov: 3284; Prenosov: 837
Celotno besedilo (328,29 KB) |
184. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, strokovni članek Ključne besede: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3174; Prenosov: 972
Celotno besedilo (278,51 KB) |
185. |
186. |
187. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, strokovna monografija Ključne besede: onkologija, zdravstvena statistika
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2018; Ogledov: 3264; Prenosov: 941
Celotno besedilo (8,70 MB) |
188. Tarčno zdravljenje slovenskih bolnikov z razsejanimi gastrointestinalnimi stromalnimi tumorjiMojca Unk, Erika Matos, Darja Eržen, Branko Zakotnik, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Klasifikacija, diagnostika in zdravljenje stromalnih ter mezenhimskih neoplazem prebavil je v zadnjih 30 letih doživela obsežen napredek. Gastrointestinalni stromalni tumorji (GIST) predstavljajo manj kot 1 % vseh malignih tumorjev prebavil.Klinična slika je odvisna od mesta, velikosti in malignega potenciala GIST. Razsejani GIST predstavlja primer uspešnega zdravljenja s tarčno terapijo, saj se je z odkritjem KIT in PDGFR signalne poti ter tirozin kinaznih inhibitorjev, kot staimatinib mesilat in sunitinib, prognoza te bolezni pomembno izboljšala. Izhod zdravljenja slovenskih bolnikov z razsejanim GIST je primerljiv z izhodom zdravljenja bolnikov, ki so bili zdravljeni v pomembnih večjih mednarodnih kliničnih raziskavah, srednji čas do progresa bolezni pri naših bolnikih je 52 mesecev in srednje preživetje 72 mesecev. Uporabljali smo protokol sledenja, ki je poleg kontrastne računalniške tomografije trebuha vključeval tudi preiskavo trebuha z ultrazvokom. S tem smo ob primerljivem preživetju izboljšali kakovost življenja naših bolnikov in zmanjšali stroške zdravljenja.
Ključne besede: razsejani tumorji, tarčno zdravljenje, rak prebavil, gastrointestinalni stromalni tumorji
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3130; Prenosov: 827
Celotno besedilo (332,26 KB) |
189. |
190. Uporaba COX-2 selektivnih nesteroidnih antirevmatikov pri rakavih bolnikihMojca Golja, 2003, pregledni znanstveni članek Povzetek: Avtorica opisuje novejše nesteroidne antirevmatike, ki jih imenujemo koksibi. Opisani so mehanizmi delovanja klasičnih nesteroidnih antirevmatikov in koksibov. Čeprav imajo klasični nesteroidni antirevmatiki še vedno pomembno vlogo pri lajšanju bolečin in vnetja predvsem pri različnih revmatskih boleznih in bolečinskih sindromih, je znano, da njihovo uporabo omejujejo neželeni učinki, predvsem na zgornjih prebavilih, vplivajo pa tudi na ledvičnoin srčno delovanje. Zato so navedeni nekateri epidemiološki podatki predvsem o gastroenteroloških neželenih učinkih klasičnih nesteroidnih antirevmatikov. Navedeno je tudi nedavno spoznanje, da encim ciklooksiogenaza (COX) sestoji iz dveh izomer, COX-1 in COX-2, kar je botrovalo aktivnemu, na molekularni ravni temelječemu razvoju novih nesteroidnih antirevmatikovselektivnih zaviralcev COX-2 ali koksibov. Vloga koksibov, ki sepri nas uporabljajo kot simptomatska zdravila predvsem pri revmatoidnem artritisu in osteoartrozi, je bolj ali manj razčiščena in jasna. Druge možnosti za njihovo uporabo pa še niso dovolj raziskane, vendar o tem potekajoštevilne raziskave na različnih področjih. Opisana je uporaba koksibov, ki jih vedno pogosteje predpisujejo kot protibolečinska zdravila tudi pri bolnikih z rakom, predvsem pri tistih s kostnimi razsevki, in po raznih operativnih posegih. Koksibe lahko kombiniramo s sistemskim zdravljenjem in obsevanjem. Poleg tega je omenjeno, da je na razpolago vedno več podatkov in dokazov, da imajo koksibi tudi preventivni ter terapevtski učinek pri nekaterih oblikah rakavih obolenj.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2684; Prenosov: 590
Celotno besedilo (80,35 KB) |
