Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ga��per��i�� Franc) .

201 - 210 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
201.
Etanolamin v zaščitenem lesu
Miha Humar, Marko Petrič, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zaščita lesa je, kljub poostrenim okoljevarstvenim zahtevam, še vedno nujno potrebna in ekonomsko upravičena. Zaradi dobrih fungicidnih lastnosti se za impregnacijo lesa množično uporablja tudi bakrove spojine. Ker se dokaj slabo vežejo v les, se iz njega izpirajo. V kombinaciji s kromom pa se baker v lesu dobro fiksira. V zadnjem času so v mnogih državah omejili uporabo kromovih soli, oziroma jih nameravajo prepovedati. Strokovnjaki zato za fiksacijo bakra iščejo druge spojine. Kot primerni in potencialno uporabni so se izkazaliamini. Raziskovali smo interakcije med bakrovimi pripravki z etanolaminom (C2H7NO, 2-aminoetanol) in komponentami lesa. Opazili smo, da etanolamin z lesom reagira. Z metodo nihajne spektroskopije (FTIR) smo opazilispremembe na skupinah lignina in polioz. Razvili smo tudi metodo, kjer reagent z barvno reakcijo dokaže prisotnost etanolamina v lesu.
Ključne besede: zaščita lesaq, etanolamin, fiksacija etanolamina, barvna reakcija, FTIR, zaščiteni les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4372; Prenosov: 1831
.pdf Celotno besedilo (748,24 KB)

202.
203.
204.
205.
206.
207.
Sukcesija in interakcija gliv povzročiteljic piravosti bukovine
Nataša Vesel-Tratnik, Franc Pohleven, 1995, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukov les, bela trohnoba, glive, pahljačica, škrlatnordeča slojevka, ogljena kroglica, izguba lesne mase
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4529; Prenosov: 1849
.pdf Celotno besedilo (694,56 KB)

208.
Gozdnogospodarsko načrtovanje v funkciji razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji
Franc Gašperšič, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdovi, razvoj, gozdnogospodarstvo, načrtovanje, gozdarstvo, management, prostor, planiranje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4198; Prenosov: 1860
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

209.
210.
Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentih
Franc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, strokovni članek

Povzetek: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Ključne besede: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4578; Prenosov: 1899
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh