101. Dokazovanje mutacij v genu BRCA1 z analizo talitvene krivulje produktov PCRSrdjan Novaković, Vida Stegel, Petra Škerl, 2006, strokovni članek Povzetek: Rak dojke je z nekaj več kot 1000 novimi bolnicami na leto na prvem mestu po številu obolelih žensk za rakastimi boleznimi v Sloveniji. številka vključuje sporadične in dedne oblike raka na dojki. Dedne oblike raka na dojki so najpogosteje povezane z mutacijami v genih BRCA1 in BRCA2, zato se številni strokovnjaki s tega področja zavzemajo za genetsko testiranje bolnikov, pri katerih obstaja sum na dedno obliko bolezni. Testiranje bolnic/-kov in njihovih sorodnikov je dokaj težavno zaradi zahtevnosti metod genetskega testiranja, stroškov testiranja ter nezadostnega poznavanja in predvidevanja vseh možnih vplivov dokazane mutacije pri nastanku raka na dojki. V tem delu predstavljamo osnovne metodološke podatke za odkrivanje petih različnih mutacij v genu BRCA1 pri bolnicah/-kih s karcinomom dojke in njihovih sorodnikih. Mutacije 1806C>T, 300T>G, 300T>A, 310G>A, 5382insC določamo s polimerazno verižno reakcijo (PCR) v realnem času in analizo talitvene krivulje. Primerjava z neposrednim sekveniranjem je pokazala, da je uporabljena metoda dovolj občutljiva in hitra za dnevno rutinsko določanje mutacij v DNA, izolirani iz periferne krvi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3115; Prenosov: 802
 Celotno besedilo (711,40 KB) |
102. |
103. |
104. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, ni določena Povzetek: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 27.12.2017; Ogledov: 4011; Prenosov: 877
Celotno besedilo (265,82 KB) |
105. |
106. Ranking strategic and operative goals for sustainable development of Pohorje, SloveniaPetra Grošelj, Lidija Zadnik Stirn, Gregor Danev, Darij Krajčič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: The combination of participatory process and multi-criteria decision methods have proven to be effective in supporting forest management decisions, since it offers inclusion of different opinions, views, and preferences of the problem. Our study is based on the results of the NATREG project, which deals with management of Pohorje, a mountain area in Slovenia. The results define six strategic goals and appertaining operative goals, which are the outcomes of workshops with different stakeholders. The aim of our study is ranking the strategic goals according to their contribution in the implementation of the "Pohorje 2030" vision and of the operative goals according to the appertaining strategic goals. Analytic hierarchy process is applied for comparisons of goals. Geometric mean method is employed for aggregating individual judgments into group judgment. The results show that all strategic goals are important, although most attention should be devoted to the goals "Preserved cultural heritage and local tradition" and "Environmental and consumer friendly usage of natural resources".
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4552; Prenosov: 2442
Celotno besedilo (678,38 KB) |
107. Vpliv mirnih con na načrtovanje letne sečnje in spravila lesaBoštjan Kepic, Petra Grošelj, Janez Krč, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vpliv mirnih con na načrtovanje letne izvedbe pridobivanja lesa (fazi sečnje in spravila lesa). Izdelali smo dva modela binarnega celoštevilskega linearnega programiranja (BILP) za razmeščanje delovnih skupin v oddelke glede na najmanjše skupne stroške. Ti vključujejo stroške sečnje in spravila lesa, potne stroške in stroške premikov strojev. V prvem modelu smo predpostavili, da je čas proizvodnje poljuben. V drugem modelu pa, da je v 50 % oddelkov proizvodnja časovno omejena zaradi mirnih con in razpoložljivi letni delovni čas zmanjšan za 16,9 %. Ugotovili smo, da je zaradi časovnih omejitev letno izvedbo pridobivanja lesa možno opraviti le z uvedbo dodatne delovne skupine. Časovne omejitve vplivajo na razmeščanje delovnih skupin v oddelke ter na vrstni red opravljanja del. Povečane skupne stroške letne gozdne proizvodnje zaradi mirnih con je možno opravičiti z nezmožnostjo poseka lesa, povečanimi stroški delovne sile in višjimi stroški amortizacije za mehanizacijo. Problem izpada delovnega časa zaradi mirnih con lahko podjetje rešuje s prerazporeditvijo svojih delavcev na druga dela. Problem izpada izvedbe sečnje in spravila, ki nastopi zaradi mirnih con in posledično kasnejšo potrebo po višjih zmogljivostih, pa lahko podjetje rešuje s podizvajalci. Vsak model smo testirali na dveh primerih.
Ključne besede: mirne cone, binarno celoštevilsko linearno programiranje, načrtovanje poseka lesa, gozdarstvo, gozdne proizvodnja, razmeščanje delovnih skupin
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4861; Prenosov: 2459
Celotno besedilo (976,53 KB) |
108. Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji : združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovcaIgor Dakskobler, Petra Košir, Lado Kutnar, 2013, strokovna monografija Povzetek: Gozdovi plemenitih listavcev so bili v Sloveniji na podlagi povsem novih znanstvenih izhodišč sistemsko opredeljeni v pregledni Tipologiji gozdnih rastišč (2012). V okviru tega so bili na podlagi ekologije in višinske razprostranjenosti opisani naslednji rastiščni tipi: podgorsko-gorsko lipovje na karbonatnih in mešanih kamninah, podgorsko pobočno velikojesenovje na karbonatnih in mešanih kamninah, gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom na karbonatnih in mešanih kamninah in podgorsko-gorsko javorovje s praprotmi na silikatnih kamninah. V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili omenjene štiri rastiščne tipe s pripadajočimi asociacijami/združbami. Opisali so ključne značilnosti tipov gozdov plemenitih listavcev, kot so razširjenost,geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinskevrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstveni pomen in ogroženost. Vsakega od štirih rastiščnih tipov smo ilustrirali s slikami značilnih rastiščnih in sestojnih razmer ter diagnostičnih vrst.
Ključne besede: gorski javor, ostrolistni javor, gorski brest, veliki jesen, lipa, lipovec, gozdni sestoji, gozdna rastišča, fitogeografija, pedologija, albumi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3297; Prenosov: 1009
Celotno besedilo (5,66 MB) |
109. |
110. |
