451. Ocena primernosti bukove žagovine kot ojačitvene komponente pri pripravi termoplastičnih biokompozitovJanja Zule, Silvester Bolka, Janez Slapnik, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bukovo žagovino smo uporabili kot ojačitveno komponento pri pripravi biokompozitov z uporabo polioksimetilena % POM in polimlečne kisline % PLA kot polimerne matrice. Z ekstrudiranjem in brizganjem smo pripravili materiale z različno vsebnostjo žagovine, in sicer 5, 10 in 15 ut. %. Določili smo njihove mehanske (E modul, upogibna in natezna trdnost, raztezek) in termične (tališče, steklasti prehod) lastnosti. Rezultati v primeru obeh matric kažejo, da žagovina deluje kot ojačitev za upogibne obremenitve in pri matrici POM tudi za natezne obremenitve. Dodatek žagovine v matrico POM ali PLA dvigne maksimalno temperaturo uporabe kompozitov. Nove materiale odlikuje nizka gostota, njihova glavna pomanjkljivost pa je krhkost. So dobra in cenovno ugodna alternativa kompozitom z vgrajenimi steklenimi vlakni.
Ključne besede: bukova žagovina, biokompoziti, polioksimetilen, polimlečna kislina, ekstruzija, brizganje, mehanske lastnosti, termične lastnosti
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4890; Prenosov: 2465
 Celotno besedilo (622,72 KB) |
452. Lepljenje in plastificicranje lesa s pomočjo elektrouporovnega ogrevanjaJanez Jerman, Alojzij Perme, 1960, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: lesarstvo, les, lepljenje, obdelava lesa, stiskalnice, električno ogrevanje, temperatura
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2833; Prenosov: 694
Celotno besedilo (7,41 MB) |
453. |
454. Protiveterni nasadi (vetrobrani) v nižinskih predelih SlovenijeJanez Božič, 1969, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Analiza sejavnikov, ki vplivajo na okolje, v katerem se načrtujejo vetrozaščitni pasovi.
Ključne besede: gozdarstvo, protivetrni nasadi, talne razmere, drevesa, gozdne združbe, podnebne razmere, grmovne vrste, popis vetrobranov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2758; Prenosov: 670
Celotno besedilo (5,43 MB) |
455. |
456. |
457. Modelni izračun vpliva ceste na povečanje vrednostnega donosa gozdaJanez Krč, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opisali smo modelni izračun vpliva gozdne ceste na vrednost gozdne rente. Analizirali smo spremembo karte oblik spravila lesa in gozdno takso v odsekih,na katere izbrana cesta neposredno vpliva. Izračun primerja stroške gradnje in vzdrževanja ceste z razliko v gozdni taksi, ki je posledica spremenjenih stroškov spravila lesa. Diskontirane vrednosti stroškov in donosa primerjamo po treh različicah v odvisnosti od podmen za določanje odprtosti gozda. Raziskava je pokazala, da gostitev cestnega omrežja v že odprte predele gozdov ne povrne stroškov gradnje in vzdrževanja cest, če upoštevamo le nižje stroške spravila lesa. Cesta mora imeti zato poleg gospodarske tudi vrsto socialnih in splošnokoristnih vlog, ki pa jih ne moremo kvantitativno vrednotiti z enotnimi merili, ker še niso postavljena. Postopek primerjave je povsem determinističen, ponovljiv in prilagojen uporabi računalniškega modela pri presoji vpliva obstoječih ali načrtovanih novih gozdnih prometnic.
Ključne besede: gozdna prometnica, gozdna cesta, ocena, donos ceste, vrednost gozda, povečanje vrednosti, spravilo lesa, računalniški model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4674; Prenosov: 1871
Celotno besedilo (757,37 KB) |
458. Analiza spremenjenosti količinske in vrstne sestave gozdov po dveh različnih metodah ter njuna primerjavaJanez Krč, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizirana spremenjenost gozdnih sestojev po dveh metodah. S prvo ocenjujemo spremembe vrstne sestave rastlinskih skupnosti, druga metoda pa ugotavlja spremembe sestojev po vi{ini in vrsti lesnih zalog. Za izračun ocene spremenjenosti na ravni osnovnih enot popisa gozdov smo uporabili modelno optimalno in dejansko strukturo lesnih zalog po drevesnih vrstah v gozdnih združbah, popisanih v gozdnih odsekih. Zaradi podatkov, potrebnih za izračun, smo v analizo vključili le odseke, v katerih so ugotovili samo eno gozdno zdru`žo. Prikazujemo rezultate analize na ravni gozdnogospodarskih območij in gozdnih združb. Rezultate na višjih ravneh velikosti gozdnih površin smo dobili s tehtano aritmetično sredino rezultatov osnovnih izračunovn a ravni gozdnih odsekov. Rezultate ocen spremenjenosti smo prikazali tudi prostorsko in naredili primerjavo obeh metod.
Ključne besede: gozdni sestoj, zgradba gozda, ocena, spremenjenost sestojev, vrstna spremenjenost, kazalec spremenjenosti, računalniški model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4658; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (1,00 MB) |
459. |
460. |
