Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Objavljeno v DiRROS: 27.01.2020; Ogledov: 1129; Prenosov: 301
Celotno besedilo (379,57 KB)

Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2596; Prenosov: 786
Celotno besedilo (388,92 KB)

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6667; Prenosov: 2098
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Ključne besede: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2019; Ogledov: 2351; Prenosov: 1434
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: ginekologija, onkologija, nacionalni programi, dojke, maternični vrat, nosečnost, ščitnica, endometrij, reproduktivno zdravje, pozne posledice, jajčnik, dedni rak, genetsko svetovanje, Lynchev sindrom, preventivna adneksektomija, intraperitonealna kemoterapija, Sertolijeve celice, intersticijske celice, metastaze, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2554; Prenosov: 914
Celotno besedilo (9,71 MB)