Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��vent Andrej) .

131 - 140 / 433
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
131.
Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem
Aleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 592; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

132.
Prof. dr. Franc Gašperšič, devetdesetletnik
Andrej Bončina, 2022, drugi sestavni deli

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (51,41 KB)

133.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1203; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

134.
135.
136.
Uporabnost FET PET/CT biomarkerjev pri diagnostiki ponovitve možganskih glialnih tumorjev z različnim statusom IDH mutacij
Marija Skoblar Vidmar, Andrej Doma, Uroš Smrdel, Urška Zevnik, Andrej Studen, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: glioblastom, obsevanje, možganski rak, možganski tumor
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (125,57 KB)

137.
138.
Odpornost glioblastoma na radioterapijo : vpliv rakavih matičnih celic in mikroo[ko]lja tumorja
Barbara Breznik, Bernarda Majc, Anamarija Habič, Urška Ušeničnik, Andrej Porčnik, Roman Bošnjak, Jernej Mlakar, Marija Skoblar Vidmar, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Tamara Lah Turnšek, Metka Novak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Povzetek: Glioblastom je najpogostejši možganski tumor pri odraslih z zelo slabo prognozo preživetja bolnikov. Ta je posledica odpornosti glioblastoma na standardno zdravljenje, ki vključuje radioterapijo in kemoterapijo. Z namenom načrtovanja učinkovitejših pristopov zdravljenja preučujemo biološke mehanizme odpornosti glioblastoma na radioterapijo s poudarkom na mikrookolju tumorja in rakavih matičnih celicah. V predkliničnih raziskavah uporabljamo napredne in personalizirane celične modele, ki posnemajo mikrookolje tumorja v bolnikih in z večjo natančnostjo napovedo odziv bolnika na zdravljenje. Hkrati so takšni modeli pomembni za testiranje novih pristopov za zdravljenje kot je imunoterapija.
Ključne besede: glioblastom, mikrookolje, organoidi, možganski rak, možganski tumor, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (89,78 KB)

139.
140.
Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh