61. Smernice za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakomMatija Barbič, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Janka Čarman, Astrid Djurišić, Snježana Frković-Grazio, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Katja Jakopič, Borut Kobal, Mateja Krajc, Sebastjan Merlo, Maja Marolt-Mušič, Maja Pakiž, Špela Smrkolj, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2015, strokovna monografija Ključne besede: zdravstvena obravnava, smernice, rak jajčnikov, ginekologija, neoplazme, ginekološki raki
Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 1730; Prenosov: 547
 Celotno besedilo (955,32 KB) |
62. |
63. Postopki za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakomMatija Barbič, Sonja Bebar, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Janka Čarman, Astrid Djurišić, Snježana Frković-Grazio, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Katja Jakopič, Borut Kobal, Mateja Krajc, Sebastjan Merlo, Maja Marolt-Mušič, Maja Pakiž, Špela Smrkolj, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2015, strokovna monografija Ključne besede: zdravstvena obravnava, rak jajčnikov, ginekologija, neoplazme, ginekološki raki
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 570
Celotno besedilo (796,80 KB) |
64. Smernice za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakomHelena Barbara Zobec Logar, Špela Smrkolj, Sebastjan Merlo, Sonja Bebar, Borut Kobal, Erik Škof, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Aleš Vakselj, Manja Šešek, Janka Čarman, Astrid Djurišić, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Katja Jakopič, Mateja Krajc, Maja Marolt-Mušič, Vesna Zadnik, Matija Barbič, Iztok Takač, Maja Pakiž, 2016, strokovna monografija Ključne besede: zdravstvena obravnava, smernice
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1993; Prenosov: 514
Celotno besedilo (974,79 KB) |
65. Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanjeBlaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6692; Prenosov: 2220
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
66. Upravljanje velikih zveri v SlovenijiMatej Bartol, Matija Stergar, 2019, strokovni članek Povzetek: Slovenija ima bogate izkušnje s trajnostnim upravljanjem in varstvom populacij velikih zveri, zato marsikje v svetu velja za zgled na področju upravljanja populacij medveda, volka in risa. V preteklosti sta bili pri nas populaciji volka in medveda že na robu izumrtja, ris pa je bil celo iztrebljen. Zdaj ris ponovno poseljuje slovenske gozdove, populaciji medveda in volka pa se v zadnjem desetletju (pre)hitro krepita in že dolgo nista bili v tako ugodnem stanju. Medveda in volka danes pri nas še najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi % na eni strani zagovorniki popolne zaščite vsakega osebka, na drugi pa zagovorniki (vsaj lokalnega) iztrebljenja zveri. To zelo ovira strokovno upravljanje populacij, k nastanku takšnega stanja pa je zagotovo svoj delež prispevala zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja. Zato bi moral biti glavni izziv upravljavcev posodobitev evropske zakonodaje, s pomočjo katere bi bilo mogoče pri ljudeh, ki živijo na območju prisotnosti velikih zveri, ohraniti določeno raven strpnosti do zveri ter uravnavati številčnost velikih zveri v mejah, ki še omogočajo ugodno stanje populacij, obenem pa so sprejemljive tudi za ljudi, ki z velikimi zvermi sobivajo.
Ključne besede: rjavi medved, volk, upravljanje, populacija, Zavod za gozdove Slovenije, javna gozdarska služba, velike zveri, konflikti, odstrel, Direktiva o habitatih
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 3331; Prenosov: 788
Celotno besedilo (157,12 KB) |
67. Poletni gozdarski tabor za dijakeJernej Javornik, Vera Zgonik, Gal Fidej, Tine Hauptman, Klemen Jerina, Matija Klopčič, Matevž Mihelič, Roman Pavlin, Anton Poje, Andrej Rozman, Dušan Roženbergar, 2019, poljudni članek Ključne besede: gozdarstvo, poletni tabori, poletni gozdarski tabor
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 3146; Prenosov: 741
Celotno besedilo (194,65 KB) |
68. |
69. Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posestiBlaž Fricelj, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 3018; Prenosov: 788
Celotno besedilo (419,59 KB) |
70. Neželeni učinki radioterapije na možganeMatija Zupan, Tanja Roš-Opaškar, 2011, strokovni članek Povzetek: Neželeni učinki radioterapije na možgane so številni in pogosto nepredvidljivi. Lahko gre za neposredno ali posredno okvaro možganov. Okvara se lahko pojavi akutno ali več tednov, mesecev ali celo let po končani radioterapiji. Ločevanje med temi oblikami je pomembno, saj so zgodnji zapleti navadno reverzibilni, pozni pa se večinoma ne popravijo. Incidenco neželenih učinkov radioterapije na možgane je težko oceniti. Razlogi za to so v različnih opredelitvah in metodoloških razlikah v raziskavah ter v klinični sliki, ki se pogosto prekriva z napredovanjem osnovne maligne bolezni. Med mehanizmi radiacijske okvare možganov je v ospredju okvara celic glije in možganskih endotelijskih celic. Za radiacijsko okvaro je zlasti občutljiv hipokampus. Obseg okvare možganov je odvisen od številnih dejavnikov. Dodatna sistemska ali intratekalna kemoterapija pomembno poveča nevrotoksičnost. Diagnosticiranje neželenih učinkov radioterapije na možgane je težavno, saj je časovni interval med radioterapijo in pojavom nevroloških simptomov precej variabilen, klinična slika pa lahko posnema metastatsko, paraneoplastično ali drugo nevrološko bolezen. Zavedati se je treba, da klinično sliko lahko pripišemo neželenim učinkom radioterapije na možgane šele po izključitvi drugih vzrokov. V članku opisujeva različne klinične oblike neposredne in posredne radiacijske okvare možganov. Pri akutni encefalopatiji ima pomembno vlogo okvara krvno-možganske pregrade. Pri zgodnji odloženi encefalopatiji je pomembna demielinizacija, pri pozni odloženi encefalopatiji pa radiacijska nekroza. O kognitivnem upadu kot posledici radioterapije so mnenja še vedno deljena.
Ključne besede: onkologija, radioterapija, možgani, neželeni učinki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3196; Prenosov: 778
Celotno besedilo (407,07 KB) |
