Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6965; Prenosov: 9506
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %.
Ključne besede: register raka, populacijski register raka, bolnišnični register raka, breme raka
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 2589; Prenosov: 768
Celotno besedilo (191,99 KB)

Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3440; Prenosov: 953
Celotno besedilo (242,23 KB)

Povzetek: Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.
Ključne besede: raba gozdov, trajnostna strategija, gozdna pedagogika, turistične kmetije, lastniki gozdov, medvedi, zakonodaja, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.10.2018; Ogledov: 5052; Prenosov: 1474
Celotno besedilo (12,57 MB)

Povzetek: Akutne in kronične okvare pljuč po zdravljenju raka v otroštvu so po sodobnem zdravljenju redke in običajno brez kliničnih znakov ter simptomov. Pri bolnici, ki je bila v otroštvu zdravljena zaradi Hodgkinovega limfoma z obsevanjem vratu, supraklavikularnih bezgavk in mediastinuma ter s kemoterapijo, so kvarne posledice verjetna kombinacija neugodnih učinkov tega zdravljenja na srce in pljuča. Pri naši bolnici je glede na potek in napredovanje pljučne prizadetosti v ospredju vaskularna prizadetost - pljučna vaskulopatija, ki je bila s histološkim pregledom bioptata pljučnega tkiva tudi potrjena. Pri opisu želimo opozoriti na kroničen ter progredienten potek bolezni, ki terja zahtevno obravnavo specialistov in 22 let po zdravljenju povzroča težko invalidnost.
Ključne besede: Hodginova bolezen, otroci, posledice, pljuča, bolezni dihal
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3157; Prenosov: 785
Celotno besedilo (314,18 KB)