171. |
172. Samomor kot pozna posledica zdravljenja raka v otroštvu : vsi trije primeri v SlovenijiBorut Škodlar, Berta Jereb, 2013, strokovni članek Povzetek: Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov. Ključne besede: rak (medicina), otroštvo, posledice, bolniki, samomori Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3028; Prenosov: 729 Celotno besedilo (288,93 KB) |
173. |
174. Natančno obsevanje lokalno napredovanega visokorizičnega raka prostateDaša Grabec, Uroš Gačnik, Borut Kragelj, 2011, strokovni članek Povzetek: Pri radioterapiji raka prostate je zelo pomembno oblikovati obsevalna polja tako, da se čim natančneje prilegajo volumnu, ki ga je treba obsevati. To pomeni, da moramo bolnika pri obsevanju čim natančneje nastaviti, saj s tem zmanjšamo potreben varnostni rob. Ob predpisani dozi na tarčni volumen bomo tako optimalno zaščitili kritične organe. Slikovno vodena radioterapija (IGRT) nam omogoča zmanjšanje varnostnega roba, ki zajema dnevna premikanja prostate. Ko z natančno nastavitvijo v marker upoštevamo translacijo prostate, moramo zajeti le še rotacijo prostate. Z analizo dnevnih rotacij prostate med frakcijami prvega dela radioterapije lahko varnostni rob okoli prostate optimiziramo. Njegovo optimalno velikost lahko uporabimo za drugi in tretji del radioterapije in prilagodimo obsevalni načrt (adaptivna radioterapija). Ključne besede: prostata, neoplazme, rak (medicina), radioterapija Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2863; Prenosov: 775 Celotno besedilo (306,59 KB) |
175. |
176. Pljučni rak kot poklicna in socialna bolezenMatjaž Zwitter, Mirjana Rajer, Borut Rajer, 2009, strokovni članek Povzetek: Če izvzamemo jasno povezavo s kajenjem, so drugim dejavnikom, ki so pomembni za preventivo, diagnostiko in zdravljenje pljučnega raka, doslej namenjali malo pozornosti. Predstavljamo raziskavo, ki se je osredotočila na socialni položaj bolnikov. Anketo je izpolnilo 248 zaporednih bolnikov s pljučnim rakom, ki smo jih primerjali s kontrolno skupino 244 bolnikov z rakom debelega črevesa. Obe skupini sta bili primerljivi po spolu in starosti. Anketa je zajela podatke o rojstnem kraju, izobrazbi, kajenju, prehranjevalnih navadah, telesni teži in višini, poklicu, bivalnih razmerah in družinskih prihodkih. Kot smo lahko pričakovali, je bilo v skupini s pljučnim rakom značilno več sedanjih ali bivših kadilcev. Prav tako je bilo med bolniki s pljučnim rakom v primerjavi z rakom debelega črevesa statistično značilno več priseljencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije ter značilno večji odstotek delavcev v »umazanih«1 poklicih, še posebno pri obdelavi kovin. Študija potrjuje, da je pljučni rak pogostejši pri osebah iz nižjih socialnih slojev, in kaže, da je onesnaženo delovno okolje dejavnik, ki ob kajenju dodatno prispeva k nastanku bolezni. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2834; Prenosov: 765 Celotno besedilo (252,33 KB) |
177. |
178. |
179. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Goran Gačevski, Zvezdana Hlebanja, Ana Jeromen, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Mihael Sok, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, 2016, strokovni članek Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastričnega stika, zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4049; Prenosov: 933 Celotno besedilo (531,57 KB) |
180. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4249; Prenosov: 1103 Celotno besedilo (1,10 MB) |