121. |
122. |
123. |
124. |
125. Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozduDušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot. Ključne besede: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 7036; Prenosov: 2940 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
126. |
127. |
128. Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Nika Žgur, Filip Mehmedovič, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto. Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4914; Prenosov: 3407 Celotno besedilo (1,59 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
129. |
130. Resin yield of Pinus nigra and Pinus sylvestris in the Slovenian KarstDomen Gajšek, Miha Brecelj, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: The aim of our research was to study the impact of various environmental factors on the resin production of pines in the Slovenian Karst. Five plots were established % three in Pinus nigra (Arnold) stands and two in Pinus sylvestris (L.) stands. On each plot, the 19-20 most vigorous dominant or codominant trees with a minimum diameter at breast height (DBH) of 20 cm were selected and their resin yield analysed in 2012. Resin yield in P. nigra was considerably higher than that in P. sylvestris. The average resin yield per tree during the study period of 102 days was 1.144 kg for P. nigra and 0.612 for P. sylvestris. There were substantial differences in resin yield among individual trees in the study period: 0.336-2.487 kg for P. nigra and 0.249-1.270 kg for P. sylvestris. The resin yield in P. nigra was considerably higher for the trees with larger DBH, while this was not the case in P. sylvestris. Tree species was the most important factor in resin yield. Increased precipitation resulted in higher resin yields on most plots, whereas better site productivity positively affected resin yield on all P. nigra plots but not on P. sylvestris plots. Ključne besede: Black pine, Scots pine, resin production, resin yield, Slovenian Karst Objavljeno v DiRROS: 05.07.2018; Ogledov: 5040; Prenosov: 3302 Celotno besedilo (1,78 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |