221. |
222. Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1044; Prenosov: 284
 Celotno besedilo (273,55 KB) |
223. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 995; Prenosov: 303
Celotno besedilo (431,99 KB) |
224. Omejitev izvoza okroglega lesa in grobo obdelanega lesa s 1.1.2022 iz RusijeŠpela Ščap, Janez Zafran, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, okrogli les, grobo obdelan les, Rusija, izvoz, mednarodni trg
Objavljeno v DiRROS: 22.02.2022; Ogledov: 846; Prenosov: 383
Celotno besedilo (225,29 KB) |
225. |
226. Climate change and disturbances will shape future temperate forests in the transition zone between Central and SE EuropeLado Kutnar, Janez Kermavnar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: It is expected that climate change as well as abiotic and anthropogenic disturbances will strongly influence temperate forests. Besides changes in the main climate variables, various disturbance factors may significantly worsen conditions for mesic Slovenian forests (SE Europe) dominated by European beech (Fagus sylvatica), Norway spruce (Picea abies) and European silver fir (Abies alba). In Slovenia, the climate has warmed in recent decades, with an average annual rate of increase of about 0.4°C per decade or even more than 0.5°C per decade in summer. In addition, disturbances have caused considerable damage to trees in the most extensive forest types in Slovenia, starting with a widespread ice storm in 2014, followed by bark beetle outbreaks, windthrows and salvage logging interventions. After 2014, salvage logging increased from about one third to two thirds of the total annual felling. Over the last two decades, we have observed a decline in Norway spruce growing stock, with the highest rate of decrease in areas below 500 m a.s.l., and an increasing trend for European beech. Overall, the three dominant species (beech, spruce, silver fir), which together account for more than 70% of the total growing stock, have shown a declining trend over the last 20 years. The patterns observed are broadly consistent with earlier predictions developed for different climate change scenarios and with those reported in many other European countries. Adaptive forest management, which implements close-to-nature silviculture, has been traditionally practised in the region under study and has the potential to play an important role in reducing the risks associated with the impacts of climate change and disturbances in the future.
Ključne besede: climate warming, disturbance factors, ice storm, bark beetle outbreaks, spruce decline, salvage logging, tree species composition, temperate forest, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 759; Prenosov: 635
Celotno besedilo (2,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
227. URP: Optimalna proizvodnja pridobivanja in predelave lesa : šifra: UPR 05-4522 : poročilo o delu 1982Janez Božič, 1982, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, les, proizvodnja, predelava, kakovost, kalitev semena, gozdna sadika, semenski sestoji, topolovi križanci
Objavljeno v DiRROS: 21.12.2021; Ogledov: 673; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,26 MB) |
228. Infiltration processes in karst aquifers affected by large-scale forest disturbancesUrša Vilhar, Mitja Ferlan, Janez Kermavnar, Erika Kozamernik, Aleksander Marinšek, Metka Petrič, Tanja Pipan, Daniel Žlindra, Nataša Ravbar, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: karst hydrogeology, global environmental changes, large-scale forest disturbances, aquifer recharge, water monitoring
Objavljeno v DiRROS: 03.12.2021; Ogledov: 1142; Prenosov: 702
Celotno besedilo (277,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
229. Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v KaravankahJanez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2021; Ogledov: 3220; Prenosov: 1924
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
230. |
