401. Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenjeCvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011, professional article Abstract: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave.
Keywords: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3818; Downloads: 862
 Full text (380,72 KB) |
402. |
403. |
404. S100 B - tumorski označevalec kožnega melanomaBarbara Perić, Ivana Žagar, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Marko Hočevar, 2011, short scientific article Abstract: Da bi pravočasno odkrili zasevke kožnega melanoma (KM), na Onkološkem inštitutu Ljubljana uporabljamo določanje serumske ravni tumorskega označevalca S100B. Če je raven zvišana, nadaljujemo s slikovnimi preiskavami, v zadnjih letih predvsem s PET-CT. S svojo raziskavo smo skušali pokazati, kako učinkovito je odkrivanje napredovale bolezni z določanjem serumskega S100 B in s PET-CT med rednim sledenjem bolnikov, ki imajo KM. Med septembrom 2007 in februarjem 2010 smo na PET-CT napotili 115 bolnikov s KM. Med njimi je bilo 82 (71,3 %) bolnikov s kliničnimi znaki bolezni in 33 (28,7 %) asimptomatskih bolnikov z 2 povečanima vrednostma serumskega S100 B. Z uveljavljenimi metodami smo izračunali občutljivost, specifičnost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost (PNV, NNV) določanja S100 B in PET-CT. Zasevke smo odkrili pri 81,7 % bolnikov. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV S100 B so bili 33,8 %, 90,9 %, 96 % in 17,5 % pri bolnikih s kliničnimi znaki bolezni. Pri 20 % bolnikov so bile povečane serumske vrednosti S100 B edini znanilec zasevkov KM. Občutljivost in PNV S100 B v tej skupini bolnikov sta bila 100 % in 69,7 %. S PET-CT smo napredovalo bolezen potrdili pri 84,2 % bolnikov, ki so imeli klinično sliko napredovale bolezni, ter pri 72,7 % asimptomatskih bolnikov s povečanimi vrednostmi S100 B. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV PET-CT za bolnike s klinično sliko so bili 98,5 %, 90,9 %, 98,5 %, 90,9 % ter 100 %, 90 %, 95,8 % in 100 % pri asimptomatskih bolnikih s povečanimi vrednostmi S100 B. Redno spremljanje serumskega S100 B pri bolnikih s KM omogoča odkritje napredovale bolezni pri asimptomatskih bolnikih. Uspešnost metode je večja, če bolnike napotimo na PET-CT, kadar imajo povečane vrednosti S100 B.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3641; Downloads: 829
Full text (159,52 KB) |
405. |
406. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in AlpahNives Pagon, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Matej Bartol, Tomaž Berce, Sonia Calderola, Rok Černe, Urša Fležar, Claudio Groff, Đuro Huber, Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Felix Knauer, Miha Krofel, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Miha Marenče, Urška Marinko, Anja Molinari-Jobin, Boštjan Pokorny, Hubert Potočnik, Slaven Reljic, Tomaž Skrbinšek, Matija Stergar, Bojan Vivoda, 2018, popular article Keywords: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 4863; Downloads: 861
Full text (428,28 KB) |
407. |
408. |
409. Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na MeniniDomen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, original scientific article Abstract: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Keywords: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Published in DiRROS: 07.03.2018; Views: 3307; Downloads: 806
Full text (303,08 KB) |
410. |
