401. Kontrola kakovosti pri lokoregionalnem zdravljenju karcinoma dojkMarko Novak, Janez Žgajnar, 2008, professional article Abstract: Prognoza pri karcinomu dojk je v veliki meri odvisna od bioloških lastnosti karcinoma. Kozmetične spremembe dojke in lokoregionalni nadzor bolezni so odvisne predvsem od kirurškega posega in RT. Kakovost različnih kirurških posegov opravljenih zaradi karcinoma dojk lahko izmerimo. Pogoj za optimalno zdravljenje je dobro opravljen kirurški poseg. Za to so potrebne dobre slikovne preiskave in diagnostika ter pravi tip kirurškega posega, ki ga mora opraviti izkušen kirurg z ustreznim znanjem. Prispevek opisuje glavne kirurške posege na dojki in regionalnih bezgavkah ter indikacije zanje. Pri učenju kirurške tehnike je navedeno zahtevano število posegov. Prispevek podaja tudi merila kakovosti in priporočila za kontrolo kakovosti pri lokoregionalnem zdravljenju invazivnega in neinvazivnega karcinoma dojk.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2874; Downloads: 719
 Full text (215,88 KB) |
402. |
403. Prikaz bolnika z zasevkom v telesu vretenca L1 nejasnega izvoraMarko Hanc, Janez Ravnik, Igor Movrin, Rajko Kavalar, Gregor Rečnik, 2013, professional article Abstract: Zasevki malignomov v kosti so znatno pogostejši od primarnih novotvorb. Približno 2 % zasevkov, kljub številnim opravljenim preiskavam, ostane brez jasnega mesta izvora. Predstavljeni 59-letni bolnik je bil sprejet zaradi patološkega preloma telesa vretenca L1. Po odstranitvi večine telesa, natančni patološki preiskavi in razširjeni diagnostiki, vprašanje glede izvora primarnega tumorja še vedno ostaja nerazrešeno.
Keywords: malignom, zasevki v kosti, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3051; Downloads: 770
Full text (405,10 KB) |
404. |
405. |
406. |
407. Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenjeCvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011, professional article Abstract: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave.
Keywords: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3837; Downloads: 864
Full text (380,72 KB) |
408. |
409. |
410. S100 B - tumorski označevalec kožnega melanomaBarbara Perić, Ivana Žagar, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Marko Hočevar, 2011, other scientific articles Abstract: Da bi pravočasno odkrili zasevke kožnega melanoma (KM), na Onkološkem inštitutu Ljubljana uporabljamo določanje serumske ravni tumorskega označevalca S100B. Če je raven zvišana, nadaljujemo s slikovnimi preiskavami, v zadnjih letih predvsem s PET-CT. S svojo raziskavo smo skušali pokazati, kako učinkovito je odkrivanje napredovale bolezni z določanjem serumskega S100 B in s PET-CT med rednim sledenjem bolnikov, ki imajo KM. Med septembrom 2007 in februarjem 2010 smo na PET-CT napotili 115 bolnikov s KM. Med njimi je bilo 82 (71,3 %) bolnikov s kliničnimi znaki bolezni in 33 (28,7 %) asimptomatskih bolnikov z 2 povečanima vrednostma serumskega S100 B. Z uveljavljenimi metodami smo izračunali občutljivost, specifičnost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost (PNV, NNV) določanja S100 B in PET-CT. Zasevke smo odkrili pri 81,7 % bolnikov. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV S100 B so bili 33,8 %, 90,9 %, 96 % in 17,5 % pri bolnikih s kliničnimi znaki bolezni. Pri 20 % bolnikov so bile povečane serumske vrednosti S100 B edini znanilec zasevkov KM. Občutljivost in PNV S100 B v tej skupini bolnikov sta bila 100 % in 69,7 %. S PET-CT smo napredovalo bolezen potrdili pri 84,2 % bolnikov, ki so imeli klinično sliko napredovale bolezni, ter pri 72,7 % asimptomatskih bolnikov s povečanimi vrednostmi S100 B. Občutljivost, specifičnost, PNV in NNV PET-CT za bolnike s klinično sliko so bili 98,5 %, 90,9 %, 98,5 %, 90,9 % ter 100 %, 90 %, 95,8 % in 100 % pri asimptomatskih bolnikih s povečanimi vrednostmi S100 B. Redno spremljanje serumskega S100 B pri bolnikih s KM omogoča odkritje napredovale bolezni pri asimptomatskih bolnikih. Uspešnost metode je večja, če bolnike napotimo na PET-CT, kadar imajo povečane vrednosti S100 B.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3679; Downloads: 833
Full text (159,52 KB) |
