11. Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje : pilotna akcijaNataša Mori, Al Vrezec, Davorin Tome, Urška Ratajc, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pilotna akcija “Revizija biodiverzitete v kopenskih, negozdnih okoljih Krajinskega parka Ljubljansko barje« je bila izvedena v okviru projekta "Od podatkov o biodiverziteti do odločanja" (Interreg Evropa; BID-REX; 2016-2021). Projekt BIDREX je naslavljal problematiko uporabe podatkov o biodiverziteti v procesih odločanja na področju varstva narave. Namen pilotne akcije je bil testirati metodo »Revizija biodiverzitete«, ki so jo razvili na Univerzi Vzhodne Anglije in uspešno uporabili že na treh naravovarstveno pomembnih območjih Velike Britanije. Osnovni cilj pilotne akcije je bil ugotoviti, katero biodiverziteto in kako uspešno jo varujejo trenutni naravovarstveni ukrepi na Ljubljanskem barju, s poudarjenim pogledom na shemo Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP). Metodo smo zaradi razlik v obsegu biodiverzitetnih podatkov v primerjavi z originalno metodo prilagodili ter poskusno izvedli le na biodiverziteti kopenskih, negozdnih okolij Ljubljanskega Barja. Ta območja so na Barju namreč najbolj razširjena in se zanje izvaja največ naravovarstvenih ukrepov.
V pilotni akciji smo najprej zbrali podatke o vseh vrstah v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter s pomočjo sodelujočih strokovnjakov identificirali, katere vrste so, poleg Natura 2000 kvalifikacijskih vrst, prednostne, torej pomembne za varovanje na Ljubljanskem barju. V nadaljevanju smo, ponovno s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, izvedli ekološko karakterizacijo in analizo občutljivosti prednostnih vrst na človekove dejavnosti. Nato smo prednostne vrste združili v “upravljalske cehe” – skupine vrst, ki za ohranjanje potrebujejo podobne naravovarstvene ukrepe.
Ugotovili smo, da za večino prednostnih vrst, ki živijo na Barju primanjkuje novejših podatkov, ter natančnejših prostorskih podatkov, redki so sistematični popisi, s tem je povezano tudi slabo poznavanje razširjenosti in ekoloških potreb večine vrst. Zaradi teh razlogov je ekološka karakterizacija večine prednostnih vrst potekala na podlagi najboljše ocene strokovnjaka. V upravljalskih cehih, ki smo jih oblikovali smo identificirali indikatorske vrste – vrste, za katere obstaja največ podatkov o razširjenosti na Ljubljanskem barju, oziroma smo ocenili, da bi lahko služile kot pokazatelj stanja celotnega ceha. V vsakem cehu smo določili tudi krovno vrsto - to je vrsta, za katero se že izvajajo naravovarstveni ukrepi, oziroma bi bilo priporočljivo, da se načrtujejo.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, določitev upravljalskih cehov
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 2812
 Celotno besedilo (9,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barjeDavorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Ključne besede: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 2597
Celotno besedilo (2,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Poljudno poročilo rezultatov projekta : Life naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenjaAnamarija Žagar, Blaž Koderman, Danilo Bevk, Davorin Tome, Jernej Polajnar, Maja Opalički, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Kadar koli v družbi vznikne socialni ali naravni problem, se zbere skupina zainteresiranih ljudi, da bi ga rešili ali vsaj oblažili posledice. Z naraščanjem človeške populacije se število težav povečuje vedno hitreje. Podnebne spremembe in kriza biodiverzitete sta naravna problema, ki sta se povzpela na vrh seznama.
Vsi, ki se ukvarjajo s problemom krize biodiverzitete, slej ko prej spoznajo, da je težave bistveno lažje reševati, če jih ljudje razumejo do te mere, da so jih pripravljeni aktivno podpreti. Zato morajo biti ljudje čim bolj izobraženi in dobro obveščeni o problemih / rešitvah — eno izmed pomembnih naravovarstvenih orodij je zato tudi komuniciranje.
Mnogi v Sloveniji so zaskrbljeni zaradi krize biotske raznovrstnosti, veliko jih deluje na področju varstva narave. Manjka pa nam pobud, ki bi se osredotočale na biotsko raznovrstnost kot skupni imenovalec življenja. Vse vrste in naravni procesi znotraj ekosistemov so soodvisni, zato za biotsko raznovrstnost ne moremo skrbeti le z varovanjem določenih območij ali izbranih vrst. Ljudi je treba soočiti z nacionalno (ali celo širšo) vrednostjo biotske raznovrstnosti, če jih želimo odkrito seznaniti s problemom in pričakovati njihovo sodelovanje. Od tod potreba po projektu, ki bi zajel različne dele in ravni biotske raznovrstnosti ter jih predstavil ljudem kot enoten, neprecenljiv naravni pojav. Nekakšna sistematična predstavitev bogastva naše naravne dediščine z jasnim sporočilom, kako pomembno je, da zanjo skrbimo
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 3127
Celotno besedilo (3,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
14. |
15. Izzivi razvoja ribištva v SlovenijiAlex Mavrič, Štefan Bojnec, Andreja Ramšak, 2021, znanstvena monografija Povzetek: Raziskava prinaša nova spoznanja in izzive s področij ribištva v Sloveniji in z njim povezanih panog. Z intervjuji smo pridobili primarne podatke za raziskovanje, ki je vključevalo različne vidike in segmente ribiškega trga v Sloveniji, s poudarkom na socio-ekonomskih dejavnikih. Preučevali smo ribolov in vzrejo školjk ter rib v morju in v celinskih vodah, povezovanje ribištva s turizmom, predelavo ribiških izdelkov, zlorabe na ribiškem trgu in sorodne teme kakortudi možnosti za trajnostni razvoj ribištva v slovenskem morju in v celinskih vodah. Rezultati intervjujev so nam dali vpogled v vrsto težav in v možne rešitve, kot so jih predvideli različni deležniki, povezani s trgom rib. V zaključku raziskave so predstavljeni ugotovitve o trgu rib, možne smeri in vplivi na razvoj trga rib. Glede na ugotovljene težave smo podali tudi predloge, ki bi lahko izboljšali stanje v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji. Raziskava je prinesla nekaj pomembnih ugotovitev, kot so: slovenski potrošniki pojedo mnogo manj rib v primerjavi z ostalimi članicami Evropske unije, slabo so ozaveščeni o ribolovnih izdelkih in ozaveščanje je preveč kratkoročno usmerjeno, da bi dosegli spremembe. V vseh dejavnostih, povezanih s trgom rib, je potrebno zmanjšati vplive na okolje, kar bo pomagalo ohranjati ribolovne vire v naravnih vodah.
Ključne besede: prehranska varnost, ribolov, ribogojstvo, akvakultura, trajnostni razvoj, zakonodaja, kvaliteta, trženje, razvojne perspektive, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
16. PESI - a taxonomic backbone for EuropeYde De Jong, Davorin Tome, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background
Reliable taxonomy underpins communication in all of biology, not least nature conservation and sustainable use of ecosystem resources. The flexibility of taxonomic interpretations, however, presents a serious challenge for end-users of taxonomic concepts. Users need standardised and continuously harmonised taxonomic reference systems, as well as high-quality and complete taxonomic data sets, but these are generally lacking for non-specialists. The solution is in dynamic, expertly curated web-based taxonomic tools.
The Pan-European Species-directories Infrastructure (PESI) worked to solve this key issue by providing a taxonomic e-infrastructure for Europe. It strengthened the relevant social (expertise) and information (standards, data and technical) capacities of five major community networks on taxonomic indexing in Europe, which is essential for proper biodiversity assessment and monitoring activities. The key objectives of PESI were: 1) standardisation in taxonomic reference systems, 2) enhancement of the quality and completeness of taxonomic data sets and 3) creation of integrated access to taxonomic information.
New information
This paper describes the results of PESI and its future prospects, including the involvement in major European biodiversity informatics initiatives and programs.
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
17. Velikost populacije prepelice Coturnix coturnix na Ljubljanskem barju se je v dvajsetih letih zmanjšala za polovico, morda pa še za (bistveno?) večDavorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: In 2015, we used the same method as in the 1989-1996 period to count calling males of the Common Quail Coturnix coturnix in selected 1x1 km squares of Ljubljansko barje (central Slovenia). We counted 39 males, which is 87% less compared to the survey 20 years ago. Quails were found in 56% fewer squares. Since Quail populations are known to fluctuate greatly between years, we think that the most realistic long-term estimate for population decline would be somewhere between 50 to 90%. We detected that within only one week males stopped calling in some squares, while in others they began calling although they had not been detected there before, indicating possible relocations. This dynamics should be considered when designing a population monitoring protocol for the Quail.
Ključne besede: travniki, upad populacije, prepelica, Ljubljansko barje, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 685; Prenosov: 98
Celotno besedilo (295,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Evidence for senescence in survival but not in reproduction in a short-lived passerineRémi Fay, Michael Schaub, Jennifer A. Border, Ian G. Henderson, Georg Fahl, Jürgen Feulner, Petra Horch, Mathis Müller, Helmut Rebstock, Dmitry Shitikov, Davorin Tome, Matthias Vögeli, Martin U. Grüebler, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Senescence has been studied since a long time by theoreticians in ecology and evolution, but empirical support in natural population has only recently been accumulating. One of the current challenges is the investigation of senescence of multiple fitness components and the study of differences between sexes. Until now, studies have been more frequently conducted on females than on males and rather in long-lived than in short-lived species. To reach a more fundamental understanding of the evolution of senescence, it is critical to investigate age-specific survival and reproduction performance in both sexes and in a large range of species with contrasting life histories. In this study, we present results on patterns of age-specific and sex-specific variation in survival and reproduction in the whinchat Saxicola rubetra, a short-lived passerine. We compiled individual-based long-term datasets from seven populations that were jointly analyzed within a Bayesian modeling framework. We found evidence for senescence in survival with a continuous decline after the age of 1 year, but no evidence of reproductive senescence. Furthermore, we found no clear evidence for sex effects on these patterns. We discuss these results in light of previous studies documenting senescence in short-lived birds. We note that most of them have been conducted in populations breeding in nest boxes, and we question the potential effect of the nest boxes on the shape of age-reproductive trajectories.
Ključne besede: actuarial senescence, age-specific demographic rate, aging, Saxicola rubetra, whinchat
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 114
Celotno besedilo (619,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Treatment patterns and real-world evidence for stage III non-small cell lung cancer in Central and Eastern EuropeMilada Zemanova, Marko Jakopović, Karmen Stanič, Małgorzata Łazar-Poniatowska, Martina Vrankar, Petronela Rusu, Tudor Ciuleanu, Davorin Radosavljevic, Krisztina Bogos, Sergiusz Nawrocki, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The aim of this project was to collect real-world evidence and describe treatment patterns for stage III non-small cell lung cancer in Central and Eastern Europe. Based on real-world evidence, an expert opinion was developed, and the unmet needs and quality indicators were identified. Patients and methods. A systematic literature search and a multidisciplinary expert panel of 10 physicians from 7 countries used a modified Delphi process to identify quality indicators and unmet needs in patients with stage III non-small cell lung cancer. The profound questionnaire was used to characterize treatment patterns used for stage III non-small cell lung cancer, and a systematic review identified patterns in Central and Eastern Europe. The first questionnaire was completed by a group of medical oncologists, radiation oncologists and pneumologists. The panel of experts attended an in-person meeting to review the results of the questionnaire and to process a second round Delphi. An additional survey was then compiled and completed by the panel. Results. A complete consensus was reached by the panel of experts on a set of evidence-based clinical recommendations. The experience-based questionnaire generated a highly variable map of treatment patterns within the region. A list of unmet needs and barriers to quality care were developed with near-unanimous consent of the panel of experts. Conclusions. The current landscape of diagnostic and therapeutic approaches in Central and Eastern European countries is highly variable. We identified several significant barriers, mainly related to the availability of diagnostic and imaging methods and low rates of chemoradiotherapy with curative intention as initial treatment for unresectable stage III NSCLC.
Ključne besede: non-small cell lung cance, stage III, treatment patterns, Delphi method
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 99
Celotno besedilo (298,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Characterization and Mechanical Properties of Sintered Clay MineralsSara Tominc, Vilma Ducman, Jakob Koenig, Srečo D. Škapin, Matjaž Spreitzer, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: The need to reduce energy consumption and the carbon footprint generated by firing ceramics has stimulated research to develop sintering processes carried out at lower temperatures(ideally not above 300 °C) and high pressures (up to 600 MPa), the so-called cold sintering process (CSP) (Grasso et al., 2020, Maria et al., 2017). To evaluate the applicability of CSP to clays, we focused on two representative clay minerals, kaolinite and illite, and on the natural clay material obtained from a Slovenian brick manufacturer. The selected clay materials were characterized on the basis of mineralogical-chemical composition (XRD, XRF) and particle size distribution (SEM analysis, PSD, BET). The powders of clay minerals and natural clay material were first sintered in a heating microscope to determine the sintering conditions and then in a laboratory furnace at 1100 °C for 2 hours and additionally at 1300 °C for kaolinites. The effect of compression of the initial powders on their final properties was also investigated.
Ključne besede: conventional sintering, cold sintering, clay minerals, characterization, mechanical properties
Objavljeno v DiRROS: 29.03.2024; Ogledov: 440; Prenosov: 206
Celotno besedilo (681,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
