171. Pomen PIK3CA aktivirajočih mutacij za izid bolezni pri bolnicah z invazivnim lobularnim karcinomom dojke, zdravljenih z dopolnilno endokrino terapijoDomen Ribnikar, Valentina Jerič Horvat, Ivica Ratoša, Zachary Veitch, Biljana Grčar-Kuzmanov, Srdjan Novaković, Erik Langerholc, Maja Pohar Perme, Eitan Amir, Boštjan Šeruga, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (46,13 KB) |
172. Pomen izvora raziskovalnih podatkov (provenience) pri interoperabilnosti in ponovni uporabi : spletni dogodek v okviru Odprte akademije, 24. jan. 2022Mitja Vovk Iskrić, Petra Durini, Maja Vihar, Uroš Kunaver, Miro Pušnik, Maja Peteh, Nana Turk, Darko Majcenović, 2022, strokovni film, videoposnetek ali zvočni posnetek Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 207
 Povezava na datoteko |
173. Odprta znanost v programu Obzorje Evropa : diseminacija, temeljna načela odprte znanosti, odprti dostop, ravnanje z raziskovalnimi podatki, Ravnanje z raziskovalnimi podatkiPetra Durini, Maja Vihar, Nana Turk, Uroš Kunaver, Mitja Vovk Iskrić, Tilen Mandelj, Miro Pušnik, 2022, strokovni film, videoposnetek ali zvočni posnetek Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 145
Povezava na datoteko |
174. |
175. |
176. Podporna in paliativna oskrba bolnika z rakom glave in vratuAnja Kovač, Maja Ebert Moltara, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z rakom glave in vratu potrebujejo, da proaktivno iščejo in lajšajo simptome vsi člani zdravstvenega tima. Tako bolezen kot zdravljenje (operacija, obsevanje in sistemsko zdravljenje) povzročata številne simptome, sočasno pa ti vplivajo tudi na videz in sposobnost požiranja, dihanja ter govora. Bolniki so za vzpostavljanje varne dihalne in prebavne poti pogosto odvisni od traheostome in gastrostome, ki zahtevata dodatno oskrbo. Poleg specifičnih telesnih simptomov imajo ti bolniki večje tveganje za anksioznost, depresijo in samomorilna nagnjenja. Simptome pogosto dodatno poslabšajo tudi pridružene bolezni, odvisnost od nikotina in alkohola ter nižji socioekonomski status. Ob pravočasnem prepoznavanju simptomov in pravilnem ukrepanju lahko bolnikovo kakovost življenja pomembno izboljšamo in vplivamo na preživetje, tudi ko bolezni ne moremo več zaustaviti. Bolniki zaradi zapletov (krvavitev, okužbe) pogosto umrejo v bolnišnici, kjer je treba zagotoviti klinično pot ukrepanja za vzpostavitev najbolj optimalnega okolja za bolnika, bližnje in zdravstveni tim.
Ključne besede: rak glave in vratu, podporna oskrba, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 99
Celotno besedilo (125,25 KB) |
177. Anatomija in fiziologija zgornjega dela dihal in prebavilMaja Šereg Bahar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Zgornja dihala in prebavila tvorijo: zunanje, srednje in notranje uho, nosni organ, ustna votlina, zgornje, srednje in spodnje žrelo ter grlo. Nekateri med zgornja prebavila štejejo tudi požiralnik. V tem predelu najdemo še ščitnico, obščitnice ter žleze slinavke. Ti organi so sestavljeni iz različnih tkiv, iz katerih lahko vznika rak. To so: koža ter sluznice, ki jih pokriva večinoma ploščatocelični epitel, na nekaterih mestih respiratorni epitel, mišice, hrustanec, limfatično tkivo v žrelu in druga tkiva. Naloge zgornjih prebavil in dihal so: sluh in ravnotežje, dihanje, vohanje, žvečenje in požiranje ter začetek prebave hrane, tvorba glasu in govora, zaščitna – imunološka funkcija ter zaščita spodnjih dihal pred vdorom tekočine in hrane. Motorično in senzibilno oživčenje omogočajo možganski živci, arterijska preskrba poteka skozi arterije karotis interne in eksterne ter njunih vej. Drenaža limfe poteka skozi globoke in povrhnje vratne bezgavke, ki so številne. Venska kri odteka skozi venski pletež v veno jugularis.
Ključne besede: anatomija, fiziologija, zgornja dihala, zgornja prebavila
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 543; Prenosov: 177
Celotno besedilo (75,64 KB) |
178. Odprta znanost v programu Obzorje Evropa : razširjanje rezultatov, temeljna načela odprte znanosti, odprti dostopMitja Vovk Iskrić, Maja Vihar, Petra Durini, Uroš Kunaver, Miro Pušnik, 2021, strokovni film, videoposnetek ali zvočni posnetek Ključne besede: znanstveno raziskovanje, odprta znanost, knjižnično informacijska dejavnost, podpora raziskovalcem, Obzorje Evropa
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 149
Povezava na datoteko |
179. |
180. Radiologija : dosedanji uspehi v diagnostiki raka dojk in pogled naprejMaja Marolt-Mušič, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Pomemben mejnik v diagnostiki patoloških sprememb v dojkah je bil prehod z analogne na digitalno tehnologijo. Boljša resolucija, večja povečava in več detajlov na digitalni sliki so izboljšali diagnostiko rakastih in predrakavih sprememb v dojkah. Pomembna izboljšava je bila uvedba tomosinteze, to je slikanje dojke po plasteh. Naslednji pomemben mejnik je bila dodatna funkcionalna informacija o prekrvavitvi sprememb v dojkah, ki jo dobimo po aplikaciji intravenskega kontrastnega sredstva (KS). Najbolj razširjena preiskava je magnetna resonanca (MR) dojk, ki velja tudi za najbolj občutljivo metodo za odkrivanje raka dojk (RD). Poda tudi časovno komponento vplavljanja in izplavljanja KS. Podoben način delovanja ima tudi kontrastna mamografija.
V zadnjih letih se je pri določenih skupinah raka dojk uveljavil drugačen vrstni red zdravljenja – t. i. neoadjuvantna kemoterapija. Pred začetkom zdravljenja je treba pridobiti podatke o obsežnosti tumorja, prizadetosti bezgavk in bioloških značilnostih tumorja. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2019 ustanovili konzilij, kjer člani multidisciplinarnega tima enkrat tedensko pregledamo bolnice, za katere bi bil tak način zdravljenja primeren. Bolnicam že v istem dnevu opravimo kar največ potrebnih preiskav, da skrajšamo čas do začetka zdravljenja.
Radiologi smo pomemben del multidisciplinarnega tima in sledimo vsem novostim v diagnostiki dojke in jih uspešno uvajamo v klinično prakso.
Ključne besede: rak dojk, radiologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 418; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,34 MB) |
