Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��eleznik Peter) .

401 - 410 / 520
Na začetekNa prejšnjo stran37383940414243444546Na naslednjo stranNa konec
401.
Dispneja
Peter Koren, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: dispneja, rak (medicina), oteženo dihanje, težka sapa
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2020; Ogledov: 1711; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (486,55 KB)

402.
Izbrana poglavja iz ginekološke onkologije
1994, ni določena

Ključne besede: onkologija, ginekologija, rodila, rak (medicina), posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 1890; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (16,44 MB)

403.
Rekonstrukcije v maksilofacialni kirurgiji
Tadej Dovšak, 2019, strokovni članek

Ključne besede: maksilofacialna kirurgija, mikrovaskularni prenos tkiv, kosti obraznega skeleta
Objavljeno v DiRROS: 31.12.2019; Ogledov: 2375; Prenosov: 691
URL Povezava na celotno besedilo

404.
Počrnelost korenin (Grosmannia wageneri)
Peter Smolnikar, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2019, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Himalajski orehov podlubnik
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 1920; Prenosov: 613
.pdf Celotno besedilo (198,05 KB)

405.
Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih - ali smo pripravljeni?
Barbara Piškur, Andreja Kavčič, Tine Hauptman, Peter Smolnikar, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
Ključne besede: gozdovi, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 3248; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (223,03 KB)

406.
Raba lesa v slovenskem biogospodarstvu
Domen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospešujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa.
Ključne besede: biogospodarstvo, lesna biomasa, obnovljivi viri energije, raba lesa, biorafinerije, kaskadna raba lesa
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2632; Prenosov: 758
.pdf Celotno besedilo (422,48 KB)

407.
Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018
Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2019; Ogledov: 4449; Prenosov: 2248
.pdf Celotno besedilo (732,65 KB)

408.
409.
410.
Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh