21. EIP AGRI : elektronsko poslovanje kmetijskih gospodarstev z izrazito gozdarsko dejavnostjoMatevž Triplat, Špela Ščap, Mirko Baša, Urban Žitko, Nike Krajnc, Tina Jemec, 2020, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, elektronsko poslovanje, spletni informacijski sistem, kmetije
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 157
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
22. Redčenje gozdov po švedsko v SlovenijiMatevž Triplat, Nike Krajnc, Tina Jemec, Urban Žitko, Mirko Baša, 2020, strokovni članek Ključne besede: sečnja, Smallwood, redčenje, stroj za sečnjo, gozdarstvo, gozdovi, letvenjak, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 131
Celotno besedilo (2,78 MB) |
23. |
24. Obiskali smo ElmiaWood 2022Matevž Triplat, Nike Krajnc, Urban Žitko, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozdarski sejmi, gozdarski stroji, gozdarska mehanizacija, sonaravno gospodarjenje z gozdovi, brezpilotni letalniki, projekt Smallwood
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 239
Celotno besedilo (5,66 MB) |
25. |
26. Predlog normativov za prevoz okroglega lesa s tovornjaki družbe SiDG : osnutek poročilaMatevž Triplat, Urban Žitko, Mirko Baša, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: okrogli les, prevoz lesa, državni gozdovi, proizvodnja lesa, normativi
Objavljeno v DiRROS: 15.04.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 0 |
27. Strokovne podlage za avtomatizirano spremljanje gozdne proizvodnje v družbi SiDGMatevž Triplat, Urban Žitko, Matevž Mihelič, Mirko Baša, Nike Krajnc, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, avtomatizacija, gozdna proizvodnja, avtomatizirano spremljanje, digitalizacija, spravilo lesa, prevoz lesa, sečnja, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 08.04.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 0 |
28. Popis sekalnikov 2021Jaša Saražin, Tina Jemec, Darja Stare, Špela Ščap, Urban Žitko, Nike Krajnc, 2022, strokovni članek Ključne besede: gozdarstvo, gozdovi, les, sekalniki, proizvodnja sekancev, gozdna tehnika
Objavljeno v DiRROS: 22.02.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 390
Celotno besedilo (133,65 KB) |
29. Popis sekalnikov 2021 : Gozdarski inštitut SlovenijeJaša Saražin, Tina Jemec, Darja Stare, Špela Ščap, Urban Žitko, Nike Krajnc, 2021, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: lesna biomasa, lesni sekanci, sekalniki, lesna goriva, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 218
Celotno besedilo (722,30 KB) |
30. Pripravljenost slovenskih izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru najdbe karantenskega škodljivega organizmaUrban Žitko, Barbara Piškur, Matevž Triplat, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Karantenski škodljivi organizmi (KŠO) rastlin so organizmi, ki na območju EU niso prisotni oziroma so prisotni le v omejenem (obvladljivem) obsegu. V novi evropski zakonodaji s področja zdravja rastlin so med drugim opredeljeni seznami prednostnih KŠO, za katere mora vsaka država članica pripraviti načrte izrednih ukrepov za izkoreninjenje ob morebitni najdbi na njenem ozemlju ter te načrte redno testirati s simulacijskimi vajami. Karantenski škodljivi organizmi lahko povzročijo velike negativne gospodarske, okoljske in družbene učinke, zato je ob najdbi na območju EU potrebno njihovo takojšnje izkoreninjenje. Z namenom vpogleda v trenutno pripravljenost izvajalcev gozdarskih storitev za ukrepanje v primeru napada KŠO smo v septembru 2020 izvedli anketiranje; v vzorec smo zajeli 11,8 % vseh registriranih izvajalcev gozdnih del v Sloveniji. Izvajalci največ informacij o KŠO pridobijo od strokovnega osebja na terenu, kar kaže na dobro delo gozdarske stroke v preteklosti, poleg tega so za informiranje o KŠO zaslužne tudi namenske projektne aktivnosti. V večini primerov (72,1 %) bi izvajalci o najdbi KŠO v gozdu najprej obvestili ZGS. Izvajalci del se v nasprotju z gozdarskimi strokovnjaki in študenti (anketa izvedena 2019) večinoma strinjajo, da je slovenska javnost dobro obveščena o KŠO. Več kot polovica izvajalcev (60,7 %) je izrazila pripravljenost za izobraževanje o KŠO (33,3 % le, če bi bila brezplačna), 66,4 % jih je zainteresiranih za vključitev v skupino za hitro ukrepanje ob napadu KŠO. Anketa kaže, da je ponudnikov pomembnih storitev za izkoreninjanje KŠO relativno malo % panje odstranjuje le 10,5 % izvajalcev, 18,8 % pa izvaja arboristične storitve in sečnjo na višini. Rezultati so pokazali na potrebo po nadaljnjem izobraževanju deležnikov prek strokovnega dela javne gozdarske službe in strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu ter nadaljevanju uspešnih promocijskih in izobraževalnih projektnih aktivnosti (npr. LIFE ARTEMIS). Izobraževanje o KŠO je treba vključiti tudi v izobraževalne programe s področja gozdarstva.
Ključne besede: gozdarska proizvodnja, anketiranje, karantenski škodljivi organizmi, varstvo gozdov, ukrepanje, izkoreninjanje, Agrilus planipennis, jesenov krasnik
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1362; Prenosov: 389
Celotno besedilo (546,75 KB) |
