1. Hepatic splenosis mimicking liver metastases in a patient with history of childhood immature teratomaSara Jereb, Blaž Trotovšek, Breda Škrbinc, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Hepatic splenosis is rare condition, preceded by splenectomy or spleen trauma, the term refers to nodular implantation of normal splenic tissue in the liver. In patients with history of malignancy in particular, it can be mistaken for metastases and can lead to unnecessary diagnostic procedures or inappropriate treatment. Case report. Twenty-two-year old male was treated for immature teratoma linked to undescended right testicle after birth. On regular follow-up examinations no signs of disease relapse or long-term consequences were observed. He was presented with incidental finding of mature cystic teratoma after elective surgery for what appeared to be left-sided inguinal hernia. The tumour was most likely a metastasis of childhood teratoma. Origin within remaining left testicle was not found. Upon further imaging diagnostics, several intrahepatic lesions were revealed. Based on radiologic appearance they were suspicious to be metastases. The patient underwent two ultrasound guided fine-needle aspiration biopsies. Cytologic diagnosis was inconclusive. Histology of laparoscopically obtained tissue disclosed presence of normal splenic tissue and led to diagnosis of hepatic splenosis. Conclusions. Though hepatic splenosis is rare, it needs to be included in differential diagnosis of nodular hepatic lesions. Accurate interpretation of those lesions is crucial for appropriate management of the patient. If diagnosis eludes after cytologic diagnostics alone, laparoscopic excision of nodular lesion is warranted before considering more extensive liver resection.
Ključne besede: hepatic splenosis, teratoma, metastases, laparoscopy
Objavljeno v DiRROS: 30.04.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (543,98 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Razsejan, na kastracijo občutljiv rak prostateBreda Škrbinc, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zdravljenju razsejanega, na kastracijo občutljivega raka prostate (rKObRP) v zadnjem desetletju doživljamo pomembne spremembe. Prvim ugotovitvam, da imajo zlasti bolniki s primarno razsejanim rakom prostate z visokim bremenom bolezni korist od intenziviranja osnovnega odtegnitvenega hormonskega zdravljenja (ADT) z zgodnjo uvedbo citostatika docetaksela, so se kmalu priključili izsledki raziskav, ki so praktično enako dobrobit pokazali tudi ob intenziviranju ADT z dodatkom novejših zaviralcev androgenih signalnih poti (ARTA). Izkazalo se je, da imajo od intenziviranega zdravljenja z ADT + ARTA klinično korist vsi bolniki z rKObRP, ne glede na breme ali agresivni potencial bolezni. Kombinacija ADT + ARTA je tako postala novi standard sistemskega zdravljenja bolnikov z rKObRP. Izsledki najnovejših raziskav pa kažejo, da imajo zlasti bolniki z visokim tveganjem za slabši potek bolezni dodatno korist od trojne kombinacije ADT + docetaksel + ARTA, vendar je ta kombinacija zaradi zahtevnosti zdravljenja zaenkrat priporočena le manjšemu deležu bolnikov s rKObRP. Ker intenzivirano sistemsko zdravljenje z vsemi neželenimi učinki spremlja vse daljša obdobja življenja bolnikov z rKObRP, potrebujemo dobro oceno kakovosti življenja teh bolnikov, saj jim le ob specifičnem zdravljenju, ki je dopolnjeno z ustrezno podporno oskrbo, lahko zagotovimo željene učinke zdravljenja.
Ključne besede: rak prostate, onkološko zdravljenje, kastracija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 91
Celotno besedilo (253,38 KB) |
8. S kemoterapijo in s tarčnimi zdravili povzročeni zapleti centralnega živčevjaDijana Babić, Karla Berlec, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V zadnjih desetletjih smo priča intenzivnemu razvoju sistemskega zdravljenja raka. Z zgodnejšo diagnostiko in daljšim ter vse intenzivnejšim zdravljenjem se je razširil tudi obseg nevroloških zapletov sistemskega zdravljenja. Neželeni učinki zdravljenja s kemoterapijo in s tarčnimi zdravili so lahko akutni ali kronični. Neželeni učinki na možgane obsegajo vse od akutne zmedenosti, halucinacij, motenj zavesti, žilno-okluzivnih dogodkov, epileptičnih napadov in cerebelarnih simptomov do kronične levkoencefalopatije in kognitivnega upada. Prizadetost hrbtenjače je pogosto akutna in se kaže kot longitudinalna transverzna mielopatija. Po intratekalni aplikaciji kemoterapevtikov se lahko razvije aseptični meningitis. Mehanizmi nevroloških zapletov, ki prizadenejo centralni živčni sistem, niso povsem pojasnjeni, zato za enkrat nimamo na voljo niti specifičnih metod zdravljenja, niti smernic za zdravljenje teh zapletov.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, tarčna terapija
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 94
Celotno besedilo (171,45 KB) |
9. S kemoterapijo povzročena periferna polinevropatija (CIPN)Katja Dejanović, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 101
Celotno besedilo (81,44 KB) |
10. Nasveti bolnikom, ki se zdravijo z zdravilom Sutent (sunitinib)Breda Škrbinc, 2010, ni določena Ključne besede: onkologija, ledvice, prebavila, rak (medicina), farmakoterapija, bolniki, zdravstveni nasveti
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2020; Ogledov: 1789; Prenosov: 498
Celotno besedilo (5,83 MB) |
